Pravna pomoč :: Pravna vprašanja in odgovori :: Društvo s statusom Public Equivalent

Društvo s statusom Public Equivalent

V okviru Stičišča NVO osrednje Slovenije smo vzpostavili novo spletno stran. Obiščite nas na povezavi: www.consulta.si, kjer boste dobili ažurne informacije.

Vsebina na tej strani morda ni več ažurna.


Društvo želi pridobiti status Public Equivalent, zato bi v statutu opredelili, da so v nadzornem odboru v večini predstavniki javnega sektorja. Ali morajo biti ti javni nadzorniki tudi člani društva? Ali javni pomeni, da morajo biti npr. na lokalni ravni, ti predstavniki imenovani s strani župana, ali so lahko tudi predstavniki drugih javnih inštitucij - npr. javnega zavoda in ga imenuje direktor javnega zavoda? V katerih primerih bi bil tak status z javnimi nadzorniki problematičen za delovanje društva? Ali je morda tak status v nasprotju s statusom v javnem interesu, oz. ali za pridobitev tega statusa NVO ne bi smela biti v javnem nadzoru?


Če bodo v organu nadzora večino imeli predstavniki (lokalnik) oblasti, se pojavlja vprašanje ali je takšno društvo sploh še NVO. Po Zakonu o društvih sicer ni nujno, da so člani nadzornega odbora tudi člani društva ampak so lahko zunanji, v kolikor ti seveda na to pristanejo.

Takšno društvo bi sicer moralo zgotoviti, da takšen organ ima in mora sestavo zastaviti na način, da se ne more zgoditi, da jim ta organ ne deluje npr. ker ni zainteresiranih za članstvo. Organ je namreč obvezen.

Kako jih bodo imenovali je stvar njihove avtonomne odločitve. Lahko si določijo da predstavnika javnega zavoda imenuje ta javni zavod sam (in naj ne določajo kateri organ javnega zavoda - to je stvar javnega zavoda). A kaj bodo naredili, če javni zavod tega ne bo storil - pristiliti jih namreč ne morejo, saj javni zavod ni zavezan delovati po statutu nekega tretjega društva, prav tako ni njegova obveznost, da ima predstavnike v osebah zasebnega prava.

Enako velja za občino - društvo ne more v svojem statutu nalagati občini (kako) naj imenuje svoje predstavnike v organ društva. Lahko sicer navede, da je organu predstavnik občine, a je od občine odvisno ali ga bo imenovala ali ne.

Zakon o društvih - ZDru-1 glede tega določa le, da člani in ustanovitelji društva, ki ima status društva v javnem interesu, ne morejo biti osebe javnega prava (kot so npr. občine, javni zavodi itd..). Namen te določbe je v tem, da se status podeli le organizacijam, ki so del zasebne, nevladne sfere.

S tem ko imamo v določenem društvu organ odločanja ali nadzora, v katerem ima večino javni sektor (predstavniki javne sfere) takšen namen ni več izpolnjen. Na podlagi same določbe o kršitvi ne moremo govoriti, saj zakon prepoveduje le članstvo v društvu in se ne opredeljuje do članstva v organih. Kot že omenjeno v prejšnjem odgovoru, si društvo namreč kot člana organa lahko določi tudi zunanjo osebo, ki ni član.

Vsekakor pa takšna ureditev odpre vprašanje v kolikšni meri takšno društvo še sledi zgoraj opisanemu namenu, saj je učinek pravzprav precej podoben temu, čemur se zakon želi izgoniti - to je, da bi status pridobilo društvu, ki ga upravlja/nadzira javni sektor in ni več nevladna organizacija. S tega vidika je to lahko za društvo, ki status ima ali ga želi dobiti, lahko problematično. Če status v javnem interesu ni v igri, težave ne vidimo.

Kako bi sicer društvo doseglo, da bodo v njegovih organih predstavniki javne sfere, je drugo vprašanje.

odgovor je pripravil Matej Verbajs, CNVOS

Copyright © 2009 - 2021, Društvo Geoss in Društvo za podporo civilne družbe.