Pravna pomoč :: Pravna vprašanja in odgovori :: NVO in (ne)pridobitnost

NVO in (ne)pridobitnost

V okviru Stičišča NVO osrednje Slovenije smo vzpostavili novo spletno stran. Obiščite nas na povezavi: www.consulta.si, kjer boste dobili ažurne informacije.

Vsebina na tej strani morda ni več ažurna.


Nepridobitnost je ena izmed temeljnih značilnosti nevladnih organizacij. Vendar, ali se sploh zavedamo, kaj ta pojem pravzaprav pomeni?

Izrazi nepridobiten, neprofiten in nedobičkonosen so med seboj zamenljivi – pomenijo isto. Ne gre za to, da društva, zavodi in ustanove ne bi smeli poslovati z dobičkom, ampak le, da ga ne smejo deliti med člane oz. ustanovitelje. Ves dobiček nevladne organizacije se mora nameniti opravljanju dejavnosti, za katero je bila določena nevladna organizacija ustanovljena.


POGOJI ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI

1. ZAVOD

Lahko opravlja gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen. Če gre za izvajanje pridobitne dejavnosti na področju socialnega varstva, mora zavod izpolnjevati posebne pogoje iz Zakona o socialnem varstvu in predpisov, izdanih na njegovi podlagi. Presežek prihodkov nad odhodki lahko zavod uporabi le za opravljanje in razvoj svoje dejavnosti.

2. DRUŠTVO

Izključna dejavnosti društva ne sme biti pridobivanje dobička, če se že ukvarja s pridobitno dejavnostjo, mora ves dobiček porabiti za namen in cilje društva. Ta pridobitna dejavnost MORA biti že določena v temeljnem aktu, biti povezana z namenom in cilji društva, nepridobitni dejavnosti je samo dopolnilna in se lahko opravlja le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev, oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Pridobitna dejavnost mora torej neposredno pripomoči k uresničevanju namena oz. ciljev društva, ne sme pa se opravljati izključno za zagotavljanje prihodkov. Za dopolnilno dejavnost nepridobitni dejavnosti društva se šteje tista pridobitna dejavnost, ki skupaj z nepridobitno sestavlja določeno storitev ali dosežek oz. zagotavlja boljšo izkoriščenost osnovnih sredstev društva (npr. gostinska storitev skupaj s kulturno-zabavnim dogodkom).

Društvo ne sme deliti svojega premoženja članom – vsaka takšna delitev premoženja je nična. Društvo, ki je opravljalo pridobitno dejavnost, mora sestaviti prilogo k izkazu poslovnega izida, v katerem navede zneske, ki se nanašajo na pridobitno dejavnost. Podatke o finančnem in materialnem poslovanju iz pridobitne dejavnosti mora društvo voditi in izkazovati ločeno.

3. USTANOVE

Namen mora biti splošnokoristen ali dobrodelen in praviloma trajen, posebnih določb o pridobitni dejavnosti ni. Prihodki pa se seveda morajo uporabljati le za izvajanje namena ustanove in za poslovanje ustanove.
 

Društva, zavodi in ustanove so oproščeni plačila davka od dohodkov pravnih oseb, razen za dohodke, ki jih pridobijo iz opravljanja pridobitne dejavnosti. Kaj se šteje za pridobitno dejavnost natančneje določa Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti:
- dejavnost se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička,
- zavezanec z njenim opravljanjem konkurira na trgu z drugimi osebami, zavezance po Zakonu o davku od dohodka pravnih oseb.
Izpolnjen mora biti vsaj en pogoj, da se dejavnost šteje za pridobitno.

Med dohodke iz nepridobitne dejavnosti spadajo:
- donacije,
- članarine,
- volila in dediščine (vendar so lahko obdavčene po Zakonu o davku na dediščine in darila),
- sredstva iz državnega in občinskega proračuna.

Dohodki iz pridobitne dejavnosti pa so npr. dohodki od prodaje blaga in storitev, najemnine, dohodki od srečelovov in podobnih iger na srečo, ipd. Nevladne organizacije morajo biti pozorne na morebitne dodatne pogoje, povezane s trgovinsko dejavnostjo (po Zakonu o trgovini) - npr. obvezno pisno soglasje lastnika zemljišča, če se izdelki prodajajo na tem zemljišču.

 

Copyright © 2009 - 2021, Društvo Geoss in Društvo za podporo civilne družbe.