Sprejet Zakon o socialnem podjetništvu ZSocP

V začetku meseca marca je Vlada RS sprejela Zakon o socialnem podjetništvu. Bistvo zakona o socialnem podjetništvu je, da se na trg dela vrnejo dolgotrajno brezposelne osebe in se jih angažira tako, da bodo v okviru socialnega podjetništva samostojno ustvarjali prihodke in poskrbeli za lastno preživetje. Do sedaj razvite oblike pomoči brezposelnim kot so zaposlovanje prek javnih del in razno subvencioniranje zaposlitev, niso prinesle trajnih izboljšav glede zaposlitvenih priložnosti za te najbolj ranljive skupine brezposelnih oseb.

Razlogov za uvedbo zakona pa je še več:
1. demografske spremembe (nizka rodnost, daljša življenjska doba ljudi in s tem staranje prebivalstva)
2. globalizacija in tehnološke spremembe (opuščanje tradicionalnih dejavnosti in selitev proizvodnje na cenejše trge)
3. delež zaposlenih v storitvenih dejavnostih v Sloveniji, uvršča našo državo na rep članic EU
4. večanje regionalnih razlik v Sloveniji (selitev iz ruralnih območij v večja mesta, razvojna nesorazmerja…)

Zaradi navedenih slabosti klasičnih pristopov k reševanju problematike brezposelnosti in vzdržnosti tržne ekonomije, EU in države članice ugotavljajo, da je prav socialna ekonomija tista, ki lahko zmanjšuje nezaželene učinke na trgu dela in odpira nove podjetniške priložnosti.

Predlagatelji zakona so na podlagi temeljite analize trga dela, ekonomske situacije, globalne krize, trenutnega stanja gospodarstva v Sloveniji, prišli do zaključka, da posledice krize v Sloveniji povečujejo potrebo po najrazličnejših storitvah, ki jih sicer tradicionalno opravljajo neprofitne organizacije. Le-te jih lahko zagotavljajo po principih etičnega poslovanja, katerega glavni cilj ni ustvarjanje dobička.

Kaj je socialno podjetništvo?
Socialna podjetja prepoznamo po tem, da se držijo sledečih ekonomskih in socialnih meril:

Ekonomska merila:
• neprekinjena dejavnost proizvodnje in/ali prodaje blaga in storitev,
• visoka stopnja avtonomije - skupine državljanov ustanavljajo socialna podjetja prostovoljno in jih (so)upravljajo. Lastniki imajo pravico do udeležbe (glasovanja) in do tega, da zapustijo organizacijo (izhod).
• gospodarsko tveganje - finančna sposobnost socialnih podjetij je odvisna od prizadevanja članov, ki so odgovorni za zagotavljanje ustreznih finančnih virov.
• minimalno število plačanih delavcev, čeprav lahko socialna podjetja in tradicionalne neprofitne organizacije kombinirajo prostovoljno in plačano delo.

Socialna merila:
• dobrobit (korist) skupnosti. Eden izmed glavnih ciljev socialnega podjetja je služiti skupnosti ali določeni skupini ljudi.
• državljanska pobuda - socialna podjetja so rezultat kolektivne dinamike in vključujejo ljudi, ki pripadajo skupnosti ali skupini, ki imajo določeno skupno potrebo ali cilj.
• odločanje po načelu "en član, en glas"- čeprav imajo lastniki kapitala v socialnih podjetjih pomembno vlogo, odločajo skupaj z drugimi deležniki.
• participativna narava - vključeni so vsi, ki jih aktivnost socialnih podjetij zadeva. Uporabniki storitev so predstavljeni in sodelujejo v strukturi teh podjetij. V mnogih primerih je eden od ciljev programa krepitev demokracije na lokalni ravni v okviru gospodarskih dejavnosti.
• omejena razdelitev dobička - socialna podjetja predstavljajo organizacije, ki v celoti prepovedujejo delitev dobička, kot tudi organizacije, kot so npr. kooperative, kjer se lahko dobiček deli, a le v omejenem obsegu..

Socialno podjetništvo se od klasičnega podjetništva razlikuje po tem, da daje prednost rasti socialnega kapitala pred ustvarjenjem dobička. Predstavlja nekakšen tržen odgovor na reševanje socialnih, okoljskih, lokalnih in drugih problemov in ima za primaren cilj zagotavljanje družbenega blagostanja.
Predstavlja torej nov način reševanja socialnih problemov in je hkrati inovativen pristop, ki z uporabo podjetniških veščin, dosega socialne cilje. Socialna podjetja predstavljajo del »tretjega sektorja«-pri nas je to nevladni sektor, kamor uvrščamo zasebne neprofitne organizacije.

Osnovni cilj socialnih podjetij je služiti potrebam članov ali širše javnosti.
V evropskih državah se v socialnih ekonomijah pojavljajo različni tipi organizacij: kooperative, vzajemne družbe, vzajemne zavarovalniške organizacije, fundacije (ustanove), združenja (društva), ki so jim skupna načela, ki opredeljujejo neprofitni sektor:
• podjetniški duh – socialna podjetja so zasebne, avtonomne, podjetniško orientirane organizacije, ki delujejo z namenom produkcije blaga in storitev;
• delovanje v javno koristne namene - socialna podjetja usmerjajo svoje delovanje v uresničevanje javno koristnih namenov;
• neprofitna distribucija dobička - socialna podjetja imajo omejene možnosti distribucije dobička. Presežek prihodkov nad odhodki se mora reinvestirati v delovanje organizacije ali v skupnost, z namenom doseganja javno koristnih ciljev.

V Veliki Britaniji velik delež socialnih podjetij predstavljajo gospodarske družbe, ki delujejo po merilih socialnega podjetništva. Večina njih so majhne organizacije z do 50 zaposlenimi, ki delujejo pretežno na lokalni ravni.
V EU deluje na področju socialne ekonomije, v kombinaciji prožnih oblik zaposlovanja in prostovoljnega dela, približno 10 odstotkov podjetij, ki zaposlujejo 9 milijonov ljudi in sodelujejo z nekaj milijoni prostovoljcev.

Načela, ki veljajo za socialno podjetništvo, vključuje tudi novo-sprejeti Zakon o socialnem podjetništvu. V praksi ga bomo začeli izvajati 1.1.2012.

Socialna podjetja pri nas bodo imela kratico so.p. in bodo delovala na področjih socialnega, družinskega varstva, na področju varstva invalidov, znanosti, izobraževanja, vzgoje, varstva in promocije zdravstva, zagotavljanja socialne vključenosti, spodbujanja zaposlovanja in poklicnega usposabljanja oseb, ki so brezposelne ali jim grozi brezposelnost, posredovanja zaposlitve, ekološke proizvodnje hrane, ohranjanja narave, varstva okolja, zaščite živali, spodbude uporabe obnovljivih virov energije, socialnega turizma, socialne in pravične trgovine, kulture in ohranjanja kulturne dediščine, amaterskega športa in telesne kulture, reševanja in zaščite, spodbujanja razvoja lokalnih skupnosti in podpornih storitev socialnega podjetništva.

S posebnimi zakoni pa se lahko opredelijo še druga področja dejavnosti socialnega podjetništva, predvsem kadar bodo take dejavnosti zagotavljale zaposlovanje najbolj ranljivih skupin na trgu dela.

Kdo se bo zaposloval v socialnem podjetju?
Predvsem se bodo v socialnih podjetjih zaposlovali:
1. invalidi
2. brezposelne osebe z ugotovljeno zaposlitveno oviranostjo ali upadom delovnih sposobnosti, ki izhajajo iz telesnih, duševnih ali psihičnih okvar pa niso invalidi
3. dolgotrajno brezposelne osebe
4. iskalci prve zaposlitve
5. brezposelne osebe nad 55 let starosti
6. brezposelni pripadniki romske skupnosti
7. brezposelne mladoletne osebe brez zaključenega osnovnega ali nižjega poklicnega izobraževanja ali z ugotovljenimi osebnostnimi težavami
8. težje zaposljive osebe

Zakon o socialnem podjetništvu za te najbolj ranljive skupine brezposelnih predvideva spodbude pri sofinanciranju stroškov plač delavcev, povrnitev prispevkov za zdravstveno, socialno in pokojninsko zavarovanje, sofinanciranje usposabljanja ali svetovanja na delovnem mestu in sofinanciranje usposabljanja za uspešno vodenje socialnega podjetja.

Socialno podjetje mora v prvem letu trajno zaposlovati najmanj enega delavca, nato pa najmanj dva. Drugo leto delovanja mora imeti iz socialnega podjetništva najmanj 40 odstotkov vseh prihodkov, nato pa vsaj polovico. Delitev dobička ni dovoljena, razen izjemoma, pa še takrat morajo delež dobiti delavci.

Socialno podjetje se bo registriralo pri registrskem organu. Le-ta bo preverjal ali je temeljni akt socialnega podjetja v skladu z zakonom o socialnem podjetništvu. Če bo mnenje registrskega organa pozitivno, bo dovolilo vpis v register socialnih podjetij.

V državah članicah se uporablja eden od treh modelov pravne organiziranosti socialnih podjetij ali pa njihova kombinacija:
• kooperativni model, v katerem so socialna podjetja urejena s posebnim zakonom kot posebne kooperative (zadruge) s socialnimi cilji (Italija, Portugalska, Španija, Poljska) ;
• model socialnih družb, ki se naslanja na sicer profitne družbe, ki pa izkazujejo svoj socialni značaj predvsem pri delitvi dobička (Belgija, Finska in Združeno kraljestvo);
• model odprtih formalnih oblik, za katerega je značilno, da je pomemben glavni, socialni
namen, ki ga zasleduje organizacija, ni pa določena obvezna pravna organizacijska oblika (Italija, Portugalska, Španija).

Vlada je s sprejemom zakona omogočila razvoj socialnega podjetništva v že delujočih organizacijah, predvsem v nevladnih organizacijah, ki (v glavnem) že izpolnjujejo pogoje, ki jih določa.

Spodbujal pa naj bi tudi ustanavljanje novih socialnih podjetij, to je pravnih oseb različnih statusnih oblik, ki bodo zaposlovala delavce. S tem se bo povečala stopnja zaposlenosti, predvsem pa stopnja zaposlenosti najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela. Prav tako bodo socialna podjetja s svojo dejavnostjo zagotavljala boljšo preskrbljenost trga, predvsem s specifičnimi, tržno manj konkurenčnimi proizvodi in storitvami. S tem bodo te organizacije poleg tega, da bodo skrbele za samooskrbo, tudi prispevale k skupnemu, družbenemu proizvodu.

VIR: DATA

POVEZAVE DO SORODNIH VSEBIN:

Copyright © 2009 - 2020, Društvo Geoss in Društvo za podporo civilne družbe.