Pojemo na vasi

 Petje je bil v času pred prihodom sodobnih medijev (tv, radio) pogost spremljevalec vsakodnevnega življenja. Ljudje so peli ob mnogih prilikah, kot so prazniki, ob zaključku del (likof), ob godovih (ofiranje). Prav tako pa je petje spremljalo tudi domača opravilo, kot so ličkanje koruze, mlačev in  žetev, saj je težavno delo postalo takoj lažje na ta način.  Še posebno veliko petja je bilo v času zime, ko so se ljudje iz vasi zbrali v eni izmed domačij in skupno ob predenju, luščenju fižola, pletenju košar krajšali večere na ta način. Po navadi je z petjem začel najbolj talentiran in izkušen pevec, njemu pa so se postopoma pridruževali še ostali prisotni. Pelo se je počasi, saj so na ta način lahko peli večglasno. Pesmi so bile dolge, pripovedne in mnogokrat se je zgodilo, da je pesem nastajala sproti po trenutnem navdihu.