Sodelovanje občin in NVO v Osrednjeslovenski regiji

V letu 2013 smo med občinami Osrednjeslovenske regije izvedli anketo, s katero smo spraševali o sodelovanju in podpori, ki jo namenjajo svojim nevladnim organizacijam. Na podlagi ankete je bil oblikovan »semafor sodelovanja« iz katerega je razvidno, katere mehanizme so občine že sprejele, kateri se razvijajo in o katerih občine še ne razmišljajo. S tem želimo zbrati dobre prakse in pripraviti priporočila zbrana v brošuri, ki bo v pomoč občinam, ki želijo svojim nevladnim organizacijam omogočiti boljše pogoje za delovanje.

Na anketna vprašanja je odgovorilo 22 od 26 občin Osrednjeslovenske regije.

 
SODELOVANJE MED OBČINAMI IN NVO


Na splošno občine ocenjujejo, da dobro sodelujejo z nevladnimi organizacijami. Predvsem si želijo od nevladnih organizacij več samoiniciative, konkretnih idej, predlogov ter strateškega razmišljanja.

Občine svoje sodelovanje z nevladnimi organizacijami vidijo predvsem pri občinskih razpisih, ki financirajo njihove programe in projekte na področju kulture, športa, turizma, kmetijstva, mladih, sociale, zdravja, varstva okolja, domoljubja, ipd. Sodelovanje z nevladnimi organizacijami omenjajo pri občinskih prireditvah, humanitarnih in čistilnih akcijah. Nekatere občine se z nevladnimi organizacijami iz svoje občine tudi posvetujejo glede na področje na katerem nevladna organizacija deluje.

Sporazum o sodelovanju med NVO in občinami imata sklenjeni Občina Litija in Občina Medvode. Sporazum predstavlja splošni okvir za krepitev sodelovanja med občino in nevladnimi organizacijami, ki delujejo na njenem območju. Vsebuje osnovna načela medsebojnega odnosa. S podpisom sporazuma se vse strani zavežejo k spodbujanju prostovoljstva v lokalni skupnosti, partnerskega sodelovanja in skupnega oblikovanja politik, ki vplivajo na delovanje NVO. Podpis sporazuma je tako korak k boljšemu medsebojnemu sodelovanju pri izboljšanju kvalitete življenja občank in občanov.

 

BREZPLAČNA ALI SUBVENCIONIRANA UPORABA PROSTORA


Prostor za delo je poleg financiranja projektov in programov nevladnih organizacij eno pomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na bolj kvalitetno in redno delovanje. Tako po odgovorih vse občine, razen Občine Grosuplje, svojim nevladnim organizacijam omogočajo brezplačno ali subvencionirano uporabo prostorov. V osnovi jim brezplačno oz. subvencionirano uporabo prostorov, ki so v lasti občine in jih ta ne uporablja, omogoča Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS), ki v 30. členu navaja, da se lahko nepremično premoženje, ki ga začasno ne potrebuje noben uporabnik, lahko da v brezplačno uporabo z neposredno pogodbo tudi nevladnim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu, za opravljanje dejavnosti, za katero so ustanovljene.


BREZPLAČNA OGLAŠEVALSKA MESTA ZA OGLAŠEVANJE NEPRIDOBITNIH DEJAVNOSTI


Od 21 občin, ki so odgovorile na vprašalnik in svojim nevladnim organizacijam omogočajo brezplačna oglaševalska mesta jih 95% omogoča oglaševanje/objavljanje na spletnih straneh občine, 86% občin nevladnim organizacijam nudi plakatna mesta, 81% omogoča objave v lokalnih medijih, med katerimi so v nekaterih občinah poleg lokalnih časopisov tudi lokalne radijske in televizijske postaje in 14% na lokalnih videostraneh.

Plakatna mesta so običajno omejena, uredniki lokalnih časopisov pa glede na svojo uredniško politiko odločajo o tem, katere prispevke bodo brezplačno objavili.



VEČLETNO FINANCIRANJE IN SOFINANCIRANJE PROGRAMOV/PROJEKTOV NVO


Večletno financiranje lahko pomembno doprinese k stabilnejšemu delovanju in boljšemu izvajanju programov nevladnih organizacij, saj omogoča učinkovitejše financiranje dejavnosti, stabilnejše zaposlovanje v NVO ter tako večji doprinos NVO k boljšemu življenju v lokalni skupnosti. Predpogoj za večletno financiranje programov in projektov nevladnih organizacij je večletni proračun občin. 

Predvsem poznajo večletno financiranje v Mestni občini Ljubljana, kjer se na ta način sofinancirajo programi s področja socialnega varstva, zdravja, kulture, mladine in preprečevanja zasvojenosti.

Občine sredstva za projekte in programe NVO razdeljujejo preko javnih razpisov, manjši delež pa tudi z neposredno postavko, ki jo imajo lahko organizacije, ki imajo to urejeno s posebnimi zakoni. Povprečno je nevladnim organizacijam z neposrednim financiranjem razdeljenih 10 % sredstev, z javnimi razpisi pa 90 % sredstev. 12 občin, ki uporablja neposredno financiranje, uporablja ta sistem financiranja za gasilska društva, Rdeči križ, nekatera pa še za financiranje turističnih informacijskih točk ali tradicionalnih oziroma pomembnejših prireditev v občini. 5 občin vsa sredstva namenjena nevladnim organizacijam razdeli preko javnih razpisov, 7 občin razdeli med 99 in 90 % sredstev preko javnih razpisov in med 1 in 10 % z neposrednim financiranjem, 5 občin razdeli med 89 in 80 % sredstev preko javnih razpisov in med 11 in 20 % z neposrednim financiranjem, ena občina razdeli preko javnih razpisov manj kot 80 % sredstev.

Zaradi vse več prijav nevladnih organizacij na državne, evropske in druge neobčinske razpise, ki zahtevajo sofinanciranje, smo preverjali, kakšna je urejenost in naklonjenost občin do sofinanciranja s posebnim razpisom, namensko postavko ali v kakšni drugi obliki. Po odgovorih večina občin takšnih potreb še ni zaznala imajo pa v večini primerov t.i. županova sredstva, se odzovejo ob uspešno pridobjenem razpisu, zagotavljajo sredstva, kot soprijavitelji ali omogočajo sofinanciranje projektov s prijavo na redne razpise.


PRIZNANJA ZA PROSTOVOLJCE


Ker je prostovoljno delo glavni način dela v nevladnih organizacijah in le-te v veliki meri pri življenju vzdržujejo prostovoljci, smo preverjali ali imajo občine vzpostavljen sistem nagrajevanja prostovoljcev.

Ugotovili smo, da anketirane občine priznanj za prostovoljce ne podeljujejo. Največkrat predlagajo prostovoljce iz svoje občine za izbor Naj prostovoljec leta, ki ga organizira Mladinski svet Slovenije. Ugotavljajo pa, da v okviru občinskih priznanj, ki jih podeljujejo, večinoma dobijo priznanja prostovoljci za delo v okviru nevladnih organizacij.

 

Copyright © 2009 - 2020, Društvo Geoss in Društvo za podporo civilne družbe.