Komplementarnost prostovoljskih organizacij in vladnih služb

8. Slovenski kongres prostovoljstva, ki ga vsako drugo leto organizira Slovenska filantropija, je v Mariboru, kjer je v evropskem letu prostovoljstva potekal 5. in 6. decembra, prinesel smernice za delo vnaprej, ponudil mesto za izmenjavo izkušenj in razpravo o izzivih ter čas za druženje. Celotno izjavo ter Mariborski manifest prostovoljskih organizacij, ki je bil sprejet na Kongresu, si lahko preberete v nadaljevanju. 

Več kot 220 udeležencev in udeleženk Kongresa se je strinjalo z ministrom za delo, družino in socialne zadeve, dr. Ivanom Svetlikom, da pomeni prostovoljstvo pot do ciljev, ki so v skupnem interesu nas vseh. Prav zato si prostovoljske organizacije želijo tudi boljšega sodelovanja in bolj partnerskega odnosa z vladnimi službami. To prepoznava tudi minister, ki je poudaril, da so prostovoljske organizacije in vladne službe komplementarne in se ne morejo nadomestiti, prav tako pa ne morejo ene brez drugih.

Med uvodnimi govorci je predsednik Državnega sveta, mag. Blaž Kavčič potrdil vrednost in pomen prostovoljskega dela z naslednjimi besedami: »Prostovoljstvo ima velik pomen za širšo družbo in državo, zato ga je treba spodbujati in razvijati tudi v prihodnje.« Njegovim besedam je na nek način pritrdil tudi prejemnik državne nagrade za prostovoljstvo dr. Aleksander Doplihar, ki je na večerni svečani prireditvi pozval k spodbujanju prostovoljstva predvsem med mladimi, da bodo prepoznali stiske drugih in pomagali.

Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije, Združenja za promocijo prostovoljstva, je pozdravila sprejem Zakona o prostovoljstvu, na katerega so prostovoljske organizacije čakale več let. Z njim je država prepoznala vrednost prostovoljstva in pomeni veliko pridobitev za razvoj prostovoljstva. Hkrati je Novakova izpostavila, da mora država prepoznati tudi partnerski položaj prostovoljskih organizacij, ki organizirajo del prostovoljskega dela na mnogih področjih, kjer je takšna akcija potrebna.

Večina udeležencev kongresa jemlje Zakon o prostovoljstvu kot dosežek, vendar pa je uresničevanje tega odprlo največ dilem. Prav zato mu je bila že prvi dan kongresa namenjena okrogla miza, ki pa se je niso udeležili nekateri napovedani predstavniki ministrstev. Ponovno se je kot glavno težavo, s katero se soočajo prostovoljske organizacije (PO), izpostavilo vedno večja birokratizacija v obliki vodenje evidenc in statistik opravljenega prostovoljskega dela, zato so člani kongresa pozvali pristojna ministrstva k financiranju, ki bi omogočilo zaposlovanje profesionalnega osebja v že tako človeško in finančno podhranjenih PO. Izkazalo se je, da ni le zakon tisti, ki predstavlja izziv za delovanje PO, temveč je to tudi velika administracija, ki jo zahteva vodenje projektov, poročanje o njihovem izvajanju ipd. Tako je bilo na kongresu izpostavljeno, da si PO želijo zasledovanja ciljev projekta in ne postopkov.

Kongres je udeležencem ponudil tudi možnost prenašanja dobrih praks v okviru delavnic, kjer so obravnavali naslednje teme: korporativno prostovoljstvo in mednarodno prostovoljstvo, sodelovanje mladih in starejših, prostovoljstvo v šolah, vključevanje prostovoljcev v prostovoljske programe in ponovno vprašanja in odgovori na Zakon o prostovoljstvu.

Udeleženci kongresa so ob njegovem zaključku sprejeli Mariborski manifest prostovoljskih organizacij, s katerim so si postavili smernice za delo naprej, vladi pa naložili, da v najkrajšem možnem času vzpostavi mehanizme za upoštevanje vseh določil Zakona o prostovoljstvu ter vzpostavi bolj ugodno okolje za njihovo delovanje.

Kongres se je svečano iztekel s podelitvijo naziva Mesto prostovoljcev Mestni občini Maribor, ki je letošnji Kongres gostila, v svojem mestu pa je že veliko storila za razvoj in promocijo prostovoljstva. Slovenska filantropija je s podelitvijo naziva Mestno občino Maribor tudi obvezala in zavezala k širitvi prostovoljstva in podpori prostovoljskim organizacijam tudi v prihodnje.

Mariborski manifest prostovoljskih organizacij 

VIR: Slovenska filantropija

Copyright © 2009 - 2018, Društvo Geoss in Društvo za podporo civilne družbe.