.jpg)
Kneipanje
VODA
Izjemen vir moči, življenja in možnosti pri skrbi za zdravje.
»V vodi je zdravilna moč. Na stotine in tisoče duševnih tegob, pobitosti, obupa, malodušja, nerazpoloženja ne bi bilo, če bi s svežo vodo marljivo čistili bivališče duha (telo),« je napisal Sebastian Kneipp.
Voda učinkuje na kožo kot na največji organ našega telesa. Deluje toplotno, s tovrstne dražljaje in s tem uravnava osnovne funkcije telesa in ga spodbuja k pravilnemu delovanju.
Poznamo učinkovanje hladne in tople vode.
Zakaj?
Hladna voda je kratek čas na površju kože in najprej žile zoži, kasneje pa jih znova razširi. S tem povzroči povečan vnos kisika, pospeši presnovo, limfno dejavnost in naredi ožilje prožno. S tem pa se poveča pretok krvi po žilah na površini in v globino skozi organe. Mraz od vode poživlja, omili bolečino, zajezi širjenje vnetij. Mraz poveča moč koncentracije, blaži glavobole, znižuje vročino, pri poškodbah tkiv in še marsikaj.
Vroča voda širi žile, pomirja in sprošča, intenzivirana pomaga pri kroničnih bolečinah, krčih v organih in v sklepih.
Blago topla voda je uporabna pri bolečinah v sklepih, ušesih in nevralgijah.
Vlažna toplota (ovitki, obloge, obkladki) - vsi ti pripomočki pomagajo in olajšajo prodor toplote v globino.
Menjajoče se hladne in tople kopeli (knajpanje) spodbujajo odzive in krepijo obrambne moči telesa.
Pri vsem tem pa se moramo zavedati, da je vsak človek edinstven, zato posamezniki mraz občutijo različno, kar velja tudi za toploto. Pomemben je lasten odziv na te dražljaje. To preizkusimo s polaganjem rok na površino kože.
Priročnik zapoveduje in prepoveduje pri vseh vodnih terapijah:
- pred terapijo s hladno vodo mora biti telo vedno toplo;
- med terapijo, zlasti pri hladnih dražljajih, globoko vdihnemo in izdihnemo. Tako preprečimo sopihanje, energija pa lahko prosto teče;
- čim hladnejši je dražljaj, tem krajša naj bo terapija – po načelu: tako hladno, kot je mogoče, in tako toplo, kot je potrebno;
- subjektivna bolečina zaradi hladnega dražljaja je VEDNO najvišja meja za trajanje terapije;
- terapije nikoli ne izvajajmo s polnim želodcem, najbolje dve uri po jedi;
- vedno izvedimo samo eno terapijo, med dvema terapijama naj pretečeta najmanj dve uri po jedi;
- vedno izvedimo samo eno terapijo in upoštevajmo odmor;
- po vodnih terapijah se ne obrišemo do suhega, temveč pustimo, da se koža posuši na zraku. Izjema so poraščeni deli telesa, ki jih je treba obrisati do suhega;
- po terapiji je zelo pomembno, da se ogrejemo tako, da se gibljemo, se oblečemo ali sprostimo. Gibanje poživlja, sprostitev pomirja;
- načeloma velja: blagi dražljaji telo krepijo, močni dražljaji ga slabijo. Zato upoštevajte: manj je
več!
VODA JE NAJOBSEŽNEJŠI IN NAJBOLJE RAZVEJAN SISTEM TERAPIJ.
Kneipp je prve izkušnje dobil prav z vodo.
ZDRAVILNE METODE ZA KREPITEV OBRAMBNE MOČI TELESA
»Ne silovito in redko, temveč zmerno in redno.« Po Kneippovem razmišljanju so poglavitne zdravilne lastnosti vode, da razstruplja, odvaja in krepi.
Suho ščetkanje
- Pomembno zjutraj, ker pridobimo energijo. Krepi duha in telo.
- Spodbujanje krvnega obtoka. Uravnava krvni obtok.
- Odličen način ohranjanja zdrave in lepe kože, tudi proti celulitu.
Postopek opravimo z mehko ščetko, tako da krtačimo površino kože. Temu se izognimo, kadar imamo težave z dermatozami ali pa smo nervozni.
Zračna kopel
Pomeni, da se v domačem okolju, kjer gojimo cvetje, zdravilne rastline ter zelišča v prostem delu, uležemo ali sedemo v idilično okolje. Sprostimo se z rahlim dremežem, branjem in tihim razmišljanjem. Vdihujemo in izdihujemo globoko, ob tem pijemo čaj ali kakovostno vodo.
- primerna je zjutraj, ko se zbudimo utrujeni
- v depresivnem razpoloženju
- ko smo nervozni in neuravnovešeni z okoljem
- dogaja naj se pri temperaturi 4 do 18 stopinj
- ob tem se lahko gibljemo in izvajamo dihalne vaje
Bosa hoja po rosi, snegu in vodi
- Hoja po rosi in snegu sta primerni za ljudi, ki so potrti in utrujeni. Prav tako odlično deluje na zdravljenje krčnih žil, pri rahli dovzetnosti za okužbo, ob prekomernem znojenju nog ali kroničnih glavobolih.
Potrebno se je sezuti in strumno stopiti na podlago. Ko zaključimo z vajo, nog ne brišemo, le obujemo si nogavice in čevlje.
Hoja po vodi deluje zvečer pomirjevalno, zjutraj pa osvežujoče.
Deluje na razpoloženje, pospeši cirkulacijo pri krčnih žilah, slabem spanju, glavobolih, potenju nog, utrujenih nogah. Ko korakamo po vodi, je pomembno, da noge dvignemo pokrčene v ravnini s kolki.
Pri težavah z ledvicami tega ne počnemo, prav tako ne pri hladnih nogah, pri išiasu, aterozi žil v nogah.
VODNE TERAPIJE PO SEBASTIANU KNEIPPU
Umivanje
Umivanje ali po starem »zmakanje« je najblažja oblika Kneippovega zdravljenja. Ob tem uporabljamo umivalno krpico, ki jo namakamo v vodo. Učinek tega je uravnavanje toplote v telesu. Učinkovita je pri težavah s spanjem, zmanjšuje odvečno temperaturo. Hladno in mlačno je treba opraviti hitro.
Umivanje trebuha
Deluje pri prebavnih težavah (zaprtju) in za lažje spanje. S hladno krpico blago masiramo v krožnih gibih po trebuhu. Tega ne delamo ob vnetjih sečil.
Polno hladno umivanje
Način umivanja je sestavljen iz posameznih ali delnih umivanj. Kot ugodnega ga občutijo tudi hudo bolni ljudje. Dražljaji se gibljejo od toplega do hladnega. V vodo lahko dodamo tudi kis.
Tehnika je primerna pri hladnih rokah in nogah. Postopek umivanja je razdeljen na posamezne predele telesa in se pri izvajanju selimo iz enega predela do drugega. Teh terapij ne izvajamo, če nas mrazi.
Umivanje je najprimernejše za postopno zniževanje povišane temperature. Priporočljivo je uporabiti toplo vodo, da ne bo mrazenja. Primerno je pri akutnih obolenjih, kot so gripa, viroze in neznani izvori. Umijemo le goleni in podlakti.
Oblivi
Oblivi so intenzivne terapije z velikim učinkom.
»Kdor se spozna na oblivanje, je umetnik zdravilstva,« pravi S. Kneipp.
Postopek poteka tako, da posamezne predele telesa z vodnim curkom oblivamo od blizu, da so blagi, ali pa z močnimi curki, ki delujejo hitro. Ob tem uporabljamo cev ali nastavljivo ročno prho, ki ima cev dolgo 2 m in več.
Pravilo – vedno začnemo oblivati daleč od srca. Temperatura obliva naj bo prilagojena osebi, ki jo oblivamo. Jakost curka povečujemo počasi.
Izmenični oblivi
obliv kolen, obliv hrbta, obliv stegen, obliv prsi, obliv zgornjega dela telesa, obliv rok, obliv obraza, obliv celotnega telesa.
Postopek pravi, najprej 1 min toplo, nato 10 do 20 sek hladno. Vsakokrat zaključimo s hladno vodo.
Po oblivanju se ne brišemo, le otremo z roko vodo s sebe. Telo ogrejemo z gibanjem ali počivanjem, pokriti smo z brisačo.
Hladno oblivanje nog
uporabimo pri krčnih žilah in vročih nogah ter kronično hladnih stopalih. Stati moramo na ustrezni podlagi – rešetki ali lesenem podestu. S curkom začnemo na desnem mezincu noge in z vijuganjem oblivamo do kolen, nato preidemo na drugo nogo in postopek ponovimo. Tega ne počnemo pri izredno nizkem tlaku in menstruaciji, bolečinah v križu, obolenju ledvic.
Izmenično oblivanje stegen
je stopnjevanje obliva kolen. Namenjeno je inkontinenci, venskemu popuščanju, celulitu, bolečinam v križu. Postopek je tak kot prej, le da krožimo do ritnice.
Uporabljamo tudi rastoče ledvene oblive pri zakrčenih mišicah in ledvenem useku. Ob tem ledeni obliv povečujemo postopoma, ko končamo, predel telesa dodobra zmasiramo, lahko s šentjanževim oljem.
Hladno oblivanje obraza
je lepotni obliv pri staranju. Zelo prijetno je za ljudi, ki opravljajo umsko delo, pri glavobolih in migrenah ter hitrem utripu srca. Pomaga pri utrujenih očeh, aknah in gubah. Tega ne delajmo pri zeleni in sivi mreni, vnetju obraznih živcev, nahodu, sinusitisu.
Hladno polivanje ali spiranje
stabilizira krvni obtok po obsežnih terapijah in savnanju.
Ovitki, obloge in obkladki
Ovitek sestavljajo tri plasti:
notranja groba lanena ali platnena rjuha, brisača, ki je namočena v vodo;
vmesna suha plast iz lanene rjuhe ali bombažnega platna;
zadnja plast je volnena odeja, flanelasta rjuha, volneni šal, skratka nekaj, kar ohranja toploto.
Hladni ovitek za odvajanje toplote
Lokalna vnetja, zvini ali pri vročini. Ovitek naj bo čim bolj hladen, rjuho ali ovitek katere koli velikosti le rahlo ožmemo. V njih dodamo sol, arniko, kis v kombinaciji s skuto ali ilovico. Traja naj 30 min oz. dokler se ne ogreje.
Hladni ovitek za znojenje
pri prehladu in infekcijskih boleznih, njegovo delovanje pospešimo s skodelico toplega čaja iz bezgovih ali lipovih cvetov;
S tem razstrupljamo telo, ga čistimo in uravnavamo krvni obtok ter presnovo.
Vroči ovitki s kamiličnim čaje
najučinkovitejše sredstvo pri bolečinah v trebuhu, ob menstruaciji, krčih in napenjanju. Pospešimo presnovo. Sprošča in umirja, saj velja trebuh za središče čustev. Krepi jetra in ledvice.
Poznamo še druge obloge in njihovo uporabo. To so:
Parne obloge in komprese. Vroč krompir pri zakrčenih mišicah v tilniku. Uporabljamo ovitke, ki smo jih opisali prej.
Vrečka z lanenim semenom pri vnetju čelnih in čeljustnih votlin.
Timijanova obloga pri kašlju in vnetju dihalnih poti.
Vrečka s senenim drobirjem pri zakrčenem tilniku ali v ledvenem predelu.
Vroči valj je primeren ob revmatičnih težavah, zakrčenih ali prenapetih mišicah, pri napenjanju, kot priprava za masažo.
Inhalacije
Pri prehladu, aknah in nečisti koži, vnetju obnosnih votlin, suhih sluznicah.
Kopeli in dodatki za kopanje
Kopeli so ene izmed najintenzivnejših terapij. Pri kopelih dodamo posamezne dodatke. Kopel je lahko topla 36 do 38 stopinj, hladna 4 do 18 stopinj, izmenična topla ali hladna, rastoča z dogrevanjem do 39 stopinj. Kopel naj traja med 10 do 20 minut.
Dodatki za kopanje
So v obliki soli, olj, čajev, poparkov. Kar želimo, dodamo v kopel: brin, hrastovo lubje, kozje ali kravje mleko, sirotka, rožmarin, seneni drobir, sivka, sol, velika preslica.
Vse kar dodamo, izbiramo po potrebi kopalca.
Hladna kopel za roke
Primerna je pri telesni in duševni utrujenosti, pri nervoznem utripu srca, pri koncentraciji.
Roke namočimo v mrzlo vodo skozi curek vode tako, da damo najprej desno roko do polovice nadlakti, nato še levo roko do enake višine. Kopel naj traja do 3 minute.
Noge namočimo do kolen, tej vodi lahko dodajamo toplo vodo postopoma. Lahko dodamo zelišča namenjena posameznim težavam.
Izmenična kopel za noge
Primerna je ob glavobolih, migreni, motnjah spanja, hladnih nogah in nizkem krvnem tlaku. Ob vseh postopkih bodimo previdni in upoštevajmo že znane podatke.
Topla celotna kopel je namenjena telesni in duševni napetosti, gripi in mrzlici, ker pospešuje potenje, artrozi hrbtenice in sklepov ter motnjah spanja.
Pazimo pri krčnih žilah, vnetju ven, nizkem krvnem tlaku in srčnem popuščanju ter vnetnem artritisu.
O PITJU VODE
Pitje vode uravnava elektrolite, topi in absorbira vodotopne vitamine, uravnava telesno temperaturo in prenaša pomembne informacije po telesu.
Savna
Primerna je za bolezni srca in ožilja, pri obolenjih dihalnih poti, kroničnem revmatizmu, motnjah presnove, edemih, kožnih obolenjih in še čem. Ni primerna za vsakogar in za vse.
UČINKI VODE
»V vodi je zdravilna moč. Na stotine, tisoče duševnih tegob pobitosti, obupa, malodušja nerazpoloženja ne bi bilo, če bi s svežo vodo marljivo čistili bivališče duha (telo).« S. Kneipp
Misel nam svetuje, kako. Torej vsak dan se osvežimo z mrzlo vodo v obliki oblivov obraza in nog. Uporabimo curek vode, ki naj bo mrzel in malce močnejši. Usmerimo ga proti obrazu, s cevjo za vodo ali prho začnimo z oblivi nog tako, da začnemo pri desnem mezincu na nogi, nadaljujemo s curkom do kolena, obrnemo in tako z obrati zaključimo na levi nogi. S tem načinom poživimo krvni obtok, zagrejemo telo in olajšamo gibanje. Z oblivom nog in tudi rok začnemo vedno na desni strani in proč od srca. To je najpreprostejša raba in učinek zbujanja telesa. S tem dvigujemo tudi odpornost. Dan bo lepši.
Uporabimo lahko toplo vodo, ki širi žile, pomaga pri kroničnih bolečinah, krčih, vnetjih votlin ob nosu, bolečinah v prsih in podobno. Svetujem toplo vodo z uporabo toplih ovitkov, ki jih grejemo s poparjenimi rastlinami, ki smo jih vstavili med sloj blaga – platna, ki smo ga na bolnem mestu ovili še z debelejšim slojem blaga in na koncu s toplim trakom. Učinkuje naj tako dolgo, da čutimo toploto. Ko odvijemo, bomo opazili, da se je rastlina posušila in tudi blago je suho. Z ovitki si pomagamo pri bolečinah, pri prehladih in znižanju temperature. Ravnamo se potrebi primerno.
Menjajoče hladne in tople kopeli in ali nam znano knajpanje, spodbujajo odzive in krepi moč telesa.
Vsak posameznik ima svoje občutenje toplega in mrzlega, zato pozorno spremljajmo odziv, pomagajmo si z mrzlo ali toplo roko in določimo mesto.
Terapije naj trajajo tako dolgo, kolikor koža prenese toplo ali mrzlo oblogo.
VEDIMO: blagi dražljaji telo krepijo, močni pa ga slabijo. Zato upoštevajmo, manj je več!
OB PRIMERNEM SONČNEM JUTRU, KO JE TEMPERATURA PRIJETNA, SI POVRŠINO KOŽE POŠČETKAJMO.
Ščetkanje naj bo nežno na suhi koži, krožimo in s tem vzdražimo krvni obtok, odstrani se odpadla povrhnjica in s tem tudi umazanija. Če nam je dano, storimo to vsak dan. Če nimamo primerne ščetke, uporabimo bolj grobo frotirko.
Temu lahko na tak dan sledi tudi zračna kopel, ki jo opravimo na zraku v vrtu ali v parku.
Pomembno je to storiti, ko smo utrujeni, depresivni, nemirni oziroma čutimo nemir.
Privoščimo si hojo po rosi, v zimskem času kratek bosi tek po snegu ali hojo po vodi v jezeru, potoku in reki, ki nam omogoča gibanje v vodi tako, da korakamo in dvigamo korak v ravnino s kolkom. Taka hoja premaguje potrtost, utrujenost, krčne žile, čezmerno znojenje nog in kronične glavobole. Taka hoja naj bo kratka in vsakodnevna.
Po vodi hodimo tako, da štorkljamo in ob tem dvigamo noge v korak ravnine kolka. Učinkuje podobno prej omenjenemu. Poudarek je na krepitvi ven in odpravljanju venskih zastojev . Tako lahko hodimo po bazenčkih, v katerih je mrzla voda. Temperatura naj bo do 19 stopinj Celzija.
VODNE TERAPIJE
Telo umijemo z uporabo mehkih in vpojnih krpic, ki jih namočimo v mrzlo vodo in blago obrišemo telo, ki se je potilo in izločilo toksine. Po potrebi uporabimo mlačno vodo, da lažje prenesemo nizko temperaturo. Vsak postopek začnemo po desni strani. Za zbijanje visoke temperature uporabimo rjuhe, ki jih namočimo v mrzlo vodo in ovijemo okoli telesa. Ovitki so lahko manjši ali prekrijemo celotno telo. Postopek naj bo kratek in učinkovit.
Telo oblivamo, kot smo omenili, z vodo iz cevi, ki naj bo hladna. Začnimo pri mezincu desne noge in s kroženjem oblijemo noge do kolen in postopoma pojdimo višje.
S hladno vodo si oblijmo še obraz, poživimo krvni obtok in razbistrimo duha.
S tem si pomagamo tudi pri znojenju, tako da pred oblivanjem popijemo skodelico tekočine. Vedimo, da je pitje tekočine zelo pomembno.
Zame so vsi ti postopki del vsakdana, saj le tako ohranim imunost in se dobro počutim.
Primer obloge: uporabimo krompirjeve tople rezine, kadar nas mučijo krči. Zavijemo na mestu, kjer nas boli. Ovijemo in pustimo, da se hladi. Prekrijmo z vpojno brisačo.
Kadar smo nekje v parku in v naravi, se osvežimo z mrzlo vodo tudi tako, da v vodo namočimo roke, in sicer najprej desno roko do nadlakti in nato še levo. Tako namakajmo do 5 min. To lahko naredimo tudi doma v škafu, najprej roke, nato čez nekaj ur namočimo še noge do kolen. Take postopke lahko vedno opravimo doma.
SAVNA
V savno vstopimo oprhani, ne po obroku ali takoj po športanju, vztrajamo, kolikor nam telo dopusti.
Pijmo dovolj tekočine, da nadoknadimo, kar smo izgubili med potenjem.
PREHRANA
Načelo prehrane po S. Kneippu: »Smo to, kar jemo.«
Hrana naj bo v uravnoteženih obrokih, kuhana ali presna. Predstavlja naj dobrote iz bližnje okolice ali iz našega vrta.
Veselje in užitek ob hrani je pravo, ko od vsega pojemo nekaj, ne premalo in ne preveč. Pomembna je kultura uživanja hrane. Po stari šegi pa si vedno zaželimo dober tek.
Hrano lahko razdelimo po letnih časih in imamo svežo, sočno in okusno hrano.
Pomemben obrok hrane je zajtrk, ki nam daje moč in nas razveseli ob začetku vsakega dne.
Recept za dober zajtrk:
SADNI MISLI Z AJDOVO KAŠO, jutranji čaj za dobro voljo, ki je nastal iz jabolčnih lupin, malinovih ali borovničevih listov, melise.
Ajdovo kašo skuhamo in ohladimo, po želji ji dodamo jogurt, žlico medu, naribano jabolko, rozine, sesekljane mandlje, žličico cimeta. Zmešamo in med jedjo zalivamo s čajem. Podobne sestavine lahko pripravimo vsak dan, pospešili bomo prebavo, dobili bomo dovolj vitaminov, mineralov in še drugih koristnih snovi.
Prehrana nam omogoča druženje z bližnjimi, posebej pomembna pa je za otroke, saj se čutijo pomembne in spoznavajo, kaj je v njihovem bližnjem okolju.
ZELIŠČA
Tudi S. Kneipp je rekel: »Za vsako bolezen raste zel.«
Pomembno je vedeti, da nas obdajajo rastline, ki rastejo v naravi ali tudi v našem vrtu. Pogosto je naš vrt tudi okenska polica, na kateri gojimo zelišča. Iz njih dobimo grenčine, eterična olja, flavonoide, čreslovino, sluzi.
Pripravljamo poparke, čaje, prevretke, ko v vrelo vodo damo zelišča, ki nam kasneje pomagajo pri oblivih, oblogah, kopelih, za izpiranje in podobno. Naredimo hladne izvlečke ali macerat, ki ga uporabljamo pri pridobivanju sluzi in tekočin.
Vsa tako pripravljena zelišča imajo kratko dobo uporabe, svetujemo pripravo sproti po potrebi.
Naredimo si lahko tinkture, ki jih pripravimo z uporabo alkohola, kar nam pove, da so učinkovitejše od čaja.
Tinkturo arnike naredimo iz treh pesti arnikinih cvetov, ki jih namakamo 3 tedne na svetlobi, nato jo precedimo, prelijemo v temne stekleničke in spravimo na hladno.
Zelo pomemben je postopek nabiranja rastlin ali njihovih cvetov, sušenje in shranitev v primerne posode, vrečice ali predelamo in shranimo. Rastline nabirajmo vsako zase, posušimo na suhem in toplem zraku, spravimo v papirnate vrečice, obeležimo in pred vsako uporabo pripravimo mešanico za uporabo.
Zelišča, ki jih uporabimo v kuhinji, so tudi zdravilna in delujejo na prebavni sistem, dobro počutje in dajejo prijeten okus hrani. Uporabite nasvete zeliščarice, ki nas s knjigo o 101 zelišču popelje po naših krajih.
V naravi srečamo divja zelišča, kot so kopriva, rman, lapuh, materina dušica in drugo.
Spremljajmo rastline skozi letne čase in jih naberimo, shranimo in uporabljajmo skozi vse leto. Pomagajmo si z zeliščarskimi knjigami.
ŽIVLJENJSKI SLOG
Misel: »Večini bolnih ljudi sem lahko pomagal šele, ko sem v red spravil njihove duše,« je rekel Kneipp.
Življenjski slog zajema vsa področja človekovega bitja.
Urejeno življenje je:
Zdrav način, vzpostavljanje in negovanje družabnih stikov.
Izogibanje trajnim duševnim in telesnim preobremenitev.
Konstruktivno obvladovanje konfliktnih situacij, upoštevanje bioloških ritmov, kakovostno in premišljeno oblikovanje prostega časa.
Življenjski slog je uspešen, ko prevzamemo odgovornost za svoje zdravje.
»Ni dovolj samo vedeti, znanje je treba tudi uporabljati. Ni dovolj hoteti, treba je tudi narediti.«
Upoštevajmo pravila lepega vedenja, družimo se in uživajmo v danem.
VSEŽIVLJENJSKO GIBANJE PO KNEIPPU
Najboljša pot do zdravja je pešpot.
»Nedejavnost slabi, vaja krepi, čezmerna obremenitev škoduje.« (Sebastian Kneipp)
Gibanje pomeni telesno dejavnost vsak dan. Po definiciji Svetovna zdravstvena organizacija pravi, da je telesna dejavnost kakršnokoli gibanje, ki ga ustvarjajo skeletne mišice in katerega posledica je poraba energije nad ravnjo mirovanja. Telesna vadba je namenjena izboljšanju telesne pripravljenosti in zdravja. Gibanje predstavlja odlično podporo duševnosti posameznika, ki je preobremenjen, doma, v okolju, kjer živi.
Skozi vse navedeno pomeni torej pomemben faktor za dober izkoristek energije za ohranitev zdravja. Kaj potrebujemo za ohranitev zdravja? Na prvem mestu so svetloba, zrak, pa tudi obleka, je zapisal Valentin Podgorc s Koroškega, avtor knjižice »Domači zdravnik« po naukih in izkušnjah župnika Kneippa, leta 1892 izdane pri Družbi sv. Mohorja v Celovcu.
Vsebina knjižice opozarja bralca, kako je potrebno pravilno varovati in ohranjati zdravje. Iz prebranega lahko zasledimo, da so bili nasveti prvi koraki h korenitim premikom pojmov, kot so gibanje in uporaba vode, prehrane, zdravilnih zelišč in načina življenja.
Tako je nastala ideja o gibanju, kako in kje po danih možnostih in dobrih navodilih ga izvajati.
1. RAZLIČNE VRSTE GIBANJA
Ugodnosti gibanja smo več ali manj vsi občutili. To v današnjem času več ali manj počnemo že v prvih letih življenja v otroštvu, nadaljujemo v dobi odraščanja in prehoda v zrelost življenja. Navade, ki smo jih pridobili in okusili v mladosti, ohranjamo in lahko krepimo skozi to pot.
Šport ali gibanje nimata omejitve v letih in času. Prilagojena pa morata biti telesni pripravljenosti in telesnim zmožnostim posameznika. Eden izmed faktorjev pa je izbor dejavnosti, ki je posledica nagnjenja in veselja.
Nekateri se raje gibljejo sami, ker se ob tem »odklopijo« in usmerijo misli drugam, spet drugi pa se ogrevajo za šport v skupinah, saj jih ta način bolj motivira.
Gibanje na ta način pomaga pri reševanju težav s prehrano, telo tako ostane v dobri formi. Oblike gibanja se razlikujejo glede na namen posameznika. Sprejeti mora vzgib motivacije za gibanje, se ne opravičevati, temveč poiskati vrsto gibanja, ki bo zadostila njegovim potrebam.
2. KAKŠNO NAJ BO ZDRAVO GIBANJE
Najboljše gibanje je vadba na svežem zraku, kjer je veliko kisika, pri tem z vajo obremenjujemo posamezne mišične skupine. Posledica take dejavnosti daje izvajalcu občutek lastne vrednosti ali samospoštovanja in premagovanja stresa. Temu sledi tudi sprostitev. Med vadbo se telo zaposli s tem, da vzpostavi red, prisluhne občutkom utrujenosti, bolečinam in poškodbam, ki lahko ob tem nastanejo. Stabilizirajo se nastale okoliščine.
Zdravo gibanje ustreza naslednjim merilom:
- prilagojeno je telesni konstituciji,
- če je mogoče, ga izvajamo na prostem,
- aktivira srce, krvni obtok in dihanje,
- sprošča, osvobaja in odpira srce,
- izvajamo ga redno.
3. GIBANJE KOT NARAVNO POMIRJEVALO
Gibanje lahko uporabimo za pomiritev, usmerjanje mišljenja. Ob tem se osredotočamo na posamezne vadbe in ob tem umiritev ter na vajo ali vrsto športa, ki ga izvajamo. Vrste so raznolike in to so: hoja, hitra hoja, tek, plavanje, kolesarjenje, tek na smučeh, ples. Telovadba ob spremljavi glasbe ali brez nje daje priložnost, da se razgibamo. Skozi vadbo izkoristimo možnost za premislek, iščemo ustvarjalne zamisli in rešitve. Z gibanjem se izboljša razpoloženje in uduši jezo. Med gibanjem v naravi jo opazujemo, se od nje učimo, se pri tem nadihamo svežega zraka in sonca, pri tem pa se zavemo tudi sebe in svojega telesa.
4. GIBANJE ZA SRCE
Če nam z vztrajnostjo lahko uspe zmanjšati utrip za 10 udarcev na minuto, smo s tem dosegli, da naša črpalka začne enakomerno utripati, stanje se popravi in moč mišice je večja in ustrezna za gibanje. Ti dejavniki skupaj z optimalno prekrvitvijo srca in krvnih žil nas učinkovito varujejo pred obolenji srca in ožilja.
5. GIBANJE – HRANA ZA SRCE
Nekateri, ki se malo gibljejo, imajo sicer dobro presnovo ogljikovih hidratov, a slabo presnovo maščob. Delovanje encimov za predelavo maščob je zmanjšano, zato začne nastajati debelost, poviša se holesterol, nastanejo obloge v žilah. Z gibanjem omogočimo žilam, da ostanejo prožne.
6. GIBANJE ZA MOŽGANE
Ozrimo se v šolsko delo. Spoznanja o gibanju kot nuje koristi delu med učenjem, koristi koncentraciji in pozornosti ali celo inteligenčnemu količniku.
Med možgani in mišicami obstaja močna soodvisnost. Z rednim gibanjem dobimo več kisika. Različne koordinacijske in navzkrižne vaje preprečujejo razgradnjo možganskih celic, usklajujejo obe hemisferi, bistrijo um in povečujejo miselno prožnost.
7. GIBANJE ZA SKLEPE IN KOSTI
Ob gibanju predstavlja polnovredna prehrana preventivo za ohranitev vsebnosti mineralnih snovi v kosteh ter skrbi za močne in prožne mišice. Tako najuspešneje zaščitimo naše sklepe. Kombinacija več faktorjev gibanja za prožnost in moč ohranja zdravo hrbtenico, preprečuje zategnjenost mišic, korigira držo ob sedenju, stanju in hoji, kjer skrbi za razbremenitev hrbtenice.
8 SESTAVA TEKAŠKE VADBE – PREDLOG
Vadbo, ki jo bomo izvajali, moramo prilagoditi starosti, kondiciji in telesni konstituciji. Telo bomo pripravljali na obliko gibanja, saj se bo z redno vadbo način vtisnil v spomin.
Vsaka vadba se začne s postopnim ogrevanjem, med katerim ogrejemo vse sklepe, da ne bi prišlo do poškodb.
4 tedni začetnega uvajanja
Vsak dan z enostavnimi razgibalnimi vajami – 1. teden
30 minut 2x tedensko
5 min hoje za ogrevanje,
20 minut živahne hoje z mahanjem z rokami
5 minut raztezanja – 2. in 3. teden
3x tedensko po 30 minut
5 minut hoje za ogrevanje
20 minut živahne hoje od tega izmenično 4 min živahne hoje in 1 min lahkotnega teka
5 minut raztezanja – 4. teden
Sledi 5 tednov nadaljevalnega programa za začetnike.
Ves čas v omenjenem zaporedju in vsak dan potekajo vaje, ki smo jih opisali, dodajamo le po 15 minut na dan do 10. tedna, ko bomo prešli na izurjene vaje brez težav.
9. TELOVADNE VAJE ZA VSAK DAN
Za gibljive sklepe
Leže na hrbtu z iztegnjenimi nogami:
1. Desno stopalo rahlo privzdignemo in krožimo 10-krat
2. Kolenska sklepa izmenoma mehko in hitro potisnemo navzdol. Podkolenski jamici naj se dotakneta podlage 10-krat
3. Desno in levo koleno izmenoma pritegnemo k trebuhu in iztegnemo 10-krat
4. Obe koleni dvignemo in prislonimo drugo ob drugo. Nato koleni trdno primemo z rokami in z obema spodnjima deloma nog krožimo v desno in še v levo. V vsako stran 5-krat
Stoje:
5. Krožimo z medenico, kolena so rahlo upognjena, 10-krat v obe strani
6. Desni bok dvignemo in spustimo, ponovimo z desnim, 10-krat z vsakim
7. Krožimo z rameni od spredaj nazaj in še obratno
8. Roke raztegnemo in krožimo z dlanmi v obe smeri posamično
9. Krožimo v zapestjih v eno smer in še v drugo smer, 10-krat
10. Objamemo se, nato razširimo roke in potisnemo vstran. Pri tem prste sklenemo v pest in nato pest spet razpremo, 10-krat
Sede z vzravnanim hrbtom in obema nogama na tleh:
11. Dlani počivajo plosko na stegnih. Spodnjo čeljust potiskamo levo in desno, 10-krat
12. Usta odpremo in zapremo, 10-krat
13. Spodnjo čeljust potiskamo naprej in nazaj, 10-krat
14. Krožimo z glavo desno in levo, glava naj stoji na mestu vzravnana, 10-krat v vsako smer
15. Zgornji del telesa nagnemo naprej in do stegen, roke visijo navzdol. Po tem globoko vzdihnemo in izdihnemo. Zadržimo dih 10 sekund in se nato vzravnamo.
16. Roke dvignemo do višine ramen in komolce pokrčimo do kota 90 stopinj. Dlani so obrnjene naprej. Zgornji del telesa zasučemo v desno in 10-krat zadihamo, nato zasučemo telo še v levo.
Za vene
Stoje, bosi:
1. Korakamo na mestu in visoko dvigujemo noge, pri tem krepko zamahujemo z rokami s pokrčenimi komolci, 10-krat
2. Hkrati dvignemo obe peti in se postavimo na prste, 10-krat
3. Prste na nogah dvignemo, kolena ostanejo iztegnjena, 10-krat
4. Kolena rahlo upognemo. Dvignemo se na prste in stopalo počasi spuščamo, 10-krat
Leže na hrbtu: Noge pokrčimo in roke potisnemo pod zadnjico
5. Noge dvignemo in vozimo kolo, najprej naprej in nato še nazaj, 10-krat
6. Upognjene noge dvignemo, izmenoma močno potisnemo naprej. Brcnemo, 10-krat
7. Noge iztegnemo navzgor, krožimo z gležnji v obe smeri, 10-krat
8. Noge iztegnemo navzgor, izmenoma potiskamo navzgor konico stopala in peto druge noge, 10-krat
9. Izmenično se dotikamo tal z obema petama in konicama stopal, 10-krat
10. Podplat masiramo s teniško žogico
11. Žogico dvignemo s stopali in jo spustimo
Za močan hrbet
Stopimo v razkorak, roki iztegnemo navzgor, se pretegnemo in s tem razgibamo telo. Naredimo predklon naprej s priklonjeno glavo, roke padajo navzdol, postopoma nagnemo še vretence po vretence hrbtenice. Vdihujemo in izdihujemo. Postopoma raztegnemo celotno telo od peta do glave.
Vaje lahko izvajamo leže. Gibamo s hrbtenico v pasu, z dihanjem preko prsnega koša, ramena, vratu. Iztezamo posamezen sklop mišic, po že prej navedenih vajah.
Tak sistem izvajamo, če je le mogoče na prostem na svežem zraku in v mirnem okolju.
10. DRUGI NAČINI GIBANJA
Drugi načini gibanja, poleg telesne vadbe, so povezani z različnimi športi in gibalnega druženja. Pogosto se srečamo v družabnih igrah v obliki posameznih športov in drugih oblikah povezanih s hojo, tekom, plezanjem, plesom in podobnim. Vsak način je mogoče postaviti v okvire pravil in navodil za izvedbo.
A če izberemo gibanje za druženje z otroki, je nujno, da se prilagodimo njim in se postavimo v njihove okvire zmožnosti ali pa jih poskušamo dohiteti in jim slediti v tekmi za dobro voljo.
Veliko je trenutkov, ko se srečujemo na tak način. Leta niso pomembna, le volja za družbo v gibanju je potrebna.
Nujno je vedeti, da se v vsakem od Kneippovih stebrov združuje vseh pet stebrov v sorazmernem deležu.
»Ne silovito in redko, ampak zmerno in redno!« pravi Kneippov nauk.
Kadarkoli obremenjujemo telo z vajami, ne pozabimo na vodo, telo jo potrebuje za primerno delovanje mišic.
Voda naj bo sveža, hladna in zmeraj pri roki.
Viri:
Kneippova šola zdravja avtoric: Hildegard Kreiter in Helene Roschat
Domači zdravnik po naukih Kneippa avtor: Valentin Podgorc
Osebni zapisi
Slike iz arhiva Društva Kneipp Vrhnika
ZELIŠČA
Pogled skozi okno sobe nas razveseli ob jasnem vremenu poletnega jutra, ko v vrtu in na travniku zablestijo cvetice in zeli, ki nekaj pomenijo za vsakogar. Rosa oplemeniti jutranji čar s čudovitimi vonji, ki jih srečujemo v barvni sliki in duhovnem miru.
Vsakomur se utrne misel, res je »za vsako bolezen raste zel«, kot je rekel S. Kneipp.
Prav raznolikost zelišč, ki jih srečujemo, nas vodi k temu. Že iz pradavnine so bila prav zelišča tista, ki so pomagala zdraviti in krepiti telo ter duha. Modrost uporabe zelišč je v pravilnem odmerjanju in kombiniranju. Zakladnica zelišč je skoraj neizčrpna, le poznati jih je treba.
V rastlinah se nahajajo sestavine, ki so najpomembnejše in še danes za marsikoga uganka, kako lahko tako učinkujejo. Sestavine so v cvetovih, listih, steblih in koreninah. Uživamo jih kot napitke, čaje, sirupe, strnjene v tinkturah.
Vsebujejo GRENČINE, ki so odličen pomočnik pri prebavi, krepitvi jeter in žolča. Pomagajo slabokrvnim in živčno izčrpanim. V to skupino sodijo rman, regrat, ognjič, pelin, metlika, pegasti badelj, tavžentroža, encijan, angelika, ingver in druge.
ETERIČNA OLJA, ki jih pripravimo po posebnih postopkih. Skrbno jih hranimo v zaprtih posodicah, da ne izhlapijo in se ne spremenijo.
FLAVONOIDI, ki jih najdemo v rumenih cvetovih in so koristni pri težavah z venami (uporaba divjega kostanja, gloga …). Pospešujejo odvajanje vode. Previdno pri pitju.
ČRESLOVINE so srčna moč, borovnice, gosji petoprstnik itd. Uporabljamo jih za vnetje grla, infekcije kože, ovijemo rane, spiramo dlesni in podobno.
SLUZI najdemo v lanu, slezu, islandskem lišaju, ki zaradi velike količine sluzi delujejo blago, protivnetno, rahlo odvajalno. Učinkovite so pri prehladnih obolenjih.
VITAMINI, MINERALI in MIKROELEMENTI so različne hranilne snovi, pomembne za presnovo in urejajo ravnotežje elementov v telesu.
Pripravki iz zelišč
- poparki, prevretki (dekokt), hladni izvlečki (macerat)
Pomembno je vedeti, da zelišča nimajo neomejenega roka trajanja, učinkovita so le leto dni. Kar pa nam ostane, predelajmo v sirup.
TINKTURA – pripravljamo jih najpogosteje z alkoholom, katerega moč je zmeraj prilagojena zelišču, ki ga namakamo.
OLJE – pripravke uporabljamo za pripravo mazil. Cvetove prelijemo s hladno stisnjenimi olji (olivno ali sončnično).
MAZILA izdelujemo brez vsebnosti vode z dodatkom voska ali maščobe.
ZUNANJA UPORABA ZELIŠČ – nekaj napotkov za vsakogar
Kopeli v celoti z dodatkom močnih čajnih prevretkov.
Delne kopeli, sedeče kadi z dodatki prevretkov.
Rastoče kopeli za noge, od mrzle do zelo tople vode z dodatkom timijana, njivske preslice, soli.
Inhalacije pri prehladih s poparki zdravilnih dodatkov.
Ovitki in obkladki vsakokrat, le ob odprtih ranah ne.
Umivanje pri težavah s kožo, kar opravimo z namočeno krpico s krožnimi gibi.
Raztopine za grgranje, najmanj 1 minuto, grenčine žajblja, kamilice, gloga.
Izpiranje oči s krpico. Tega ne počnimo pri zeleni in sivi mreni.
Zeliščne vrečke, ki jih v suhi obliki uporabljamo v vrečicah ob ležišču ali v prostoru, kjer spimo, za aromaterapijo.
KDAJ NABIRAMO ZELIŠČA
Pomembna pravila
- nabiramo le nam znana zelišča, kajti lahko naberemo kako, ki ni zdrava (preslica), izbiramo le zdrava, mlada in sveža zelišča, upoštevajmo predpise, ne nabirajmo jih na območjih škropljenja in ne ob cestah, nabrana pa čim prej obdelajmo.
Pravi čas za nabiranje je, ko se olistajo, dozorijo cvetovi, zacvetijo, dozorijo plodovi in se razvijejo korenine, ter naberemo lubje z mladih vej.
Zelišča sušimo pri temperaturi do 35 stopinj C, kratek čas in jih primerno zračimo. Lahko jih razprostremo po površini mize ali pladnja, obesimo v šopkih v zračnem prostoru, korenine, ki jih očistimo, razrežemo. Kot pomoč potrebujemo včasih tudi blago ogreto pečico.
ZELIŠČA na vrtu, balkonu ali okenskih policah, so prijeten okras v naši bližini. Uporabimo jih vedno sveže in z njimi dišavimo okolje.
»Želim ti rast, zdravje in veselje nad vsem, kar raste in cvete v vrtu narave,« tudi opevano v pesmi.
Pomembno je vedeti, da iz številnih zelišč lahko pripravimo marsikatero okusno jed ali dodatek k jedem za oplemenitenje okusa. Uporabljajmo jih in hrana bo okusna.
PREHRANA
Prehrana je pomemben del človeškega obstoja.
Hrana mora biti raznolika in iz domačega okolja.
Pripravljamo jo z zelišči in beljakovinami iz okolja, ki so v medsebojnem ravnovesju.
Pomembno je okolje, v katerem poteka prehranjevanje.
Naj bo umirjeno in v družbi ljudi, ki jih imamo okoli sebe.
ŽIVLJENJSKI SLOG po Kneippu
Življenjski slog postavljamo na mesto stebra številka 5. To potrdimo s povezavo predhodnih štirih stebrov v celoto, ki jo imenujemo življenjski slog.
Spomnila bi vas rada, da nas z vedenjem o vodi in njeni pomembnosti, rastlinah, kot so zelišča in začimbnice, in so pomenili za Kneippa pomemben pripomoček pri izvajanju terapij ter s tem ohranjanjem zdravja. Tudi gibati se je treba po načrtovanih vajah ali pač po zmožnostih posameznika. Ob vsem tem pa moramo nujno poskrbeti za uravnoteženo prehrano, ki daje telesu moč in vse, kar potrebuje za urejeno delovanje.
Vse te principe združimo pod imenom življenjski slog, ki mu pomagamo nastati v celoti, če odkrivamo notranjo skladnost.
»Bolnim ljudem sem lahko pomagal šele, ko sem v red spravil njihovo dušo,« je zapisal Kneipp, ki je izrekel prenekatero misel.
Zato po njem pomeni živeti v redu:
- zdravo življenje,
- urejeni družinski stiki,
- izogibanje pretiranim fizičnim in psihičnim naporom,
- izogibanje in urejanje konfliktnih situacij,
- prilagoditev bioritma,
- kakovostno in smiselno oblikovanje prostega časa.
Pomembno je prevzeti odgovornost za svoje zdravje s tem, da upoštevamo ta osnovna vodila, ki so bila pomembna v času njegovega življenja in so v trenutnem življenju še pomembnejša.
Po njegovem mišljenju ni dovolj vedeti, znanje je treba koristno uporabiti. Enako velja, da ni dovolj hoteti, treba je storiti in ukreniti.
Vedimo, da je treba poiskati oporo v verovanju in verjetju. Za dosego dobrega življenja upoštevajmo pravila vedenja in jih priznavajmo. Negujmo družabne stike in skrbimo za medsebojno harmonijo. Pogovarjajmo se, bodimo dobri sogovorci in poslušalci.
Negujmo običaje, ki nas povezujejo in ob tem čutimo medsebojno pripadnost.
V primeru, ko čutimo negotovost in strah, smo na pragu depresije, se obrnimo k novim izzivom sami ali s pomočjo drugih. Pri vsem tem in pri drugih težavah je pomembna samozavest, ki jo gojimo z uspešno skrbjo za svoje zdravje, ki nam tako ravnovesje omogoča. Vse dileme s pomočjo osnovnih skrbi zase lahko uspešno rešujemo in se tako borimo zase. V najaktivnejšem obdobju življenja je upoštevanje teh osnovnih načel pot do svojega miru in ravnovesja. Prav zato je nujno te stebre upoštevati, da bomo lažje in prijetneje preživeli življenje.
Življenje v srednjih letih nam zaradi velikih obremenitev ne omogoča v celoti poskrbeti zase. Treba se je potruditi in ne pustiti, da smo stigmatizirani. S skrbjo za gibanje, prehrano, ki naj poteka v miru in prijetnem okolju ali družbi. Izognimo se družbi, ki je turobna. Poiščimo družbo ljudi, ki so vedri, pozitivnih idej in nas vidijo in slišijo ter nam priskočijo na pomoč, ko jih potrebujemo in seveda obratno smo lahko to mi. Poskušajmo naš pogled osvetliti. Svetloba je naša, tema ni naš svet.
Potrudimo se dan preživeti preprosto in z naravo, kolikor je to mogoče.
Glede na to, da obiskujemo šole, se izobražujemo, več vemo, je pomemben cilj in izostrimo svoja nagnjenja, da bomo vedeli, da smo na pravi poti. Če nam to uspeva, vemo, da nismo pod stresom, ki se ga moramo izogibati, da bomo lažje preživeli dni po osnovnih načelih.
Iz vsega, kar lahko preberemo in kot ljudje poskušamo doseči zadovoljno življenje, ko obiskujemo terapevte, vedimo, da smo sami sebi najustreznejši terapevti, če zaupamo v svoje sposobnosti in se uveljavimo, ker vemo, kaj hočemo.
Dodajmo še, da s premnogimi postopki pri terapijah z vodo in gibanjem lahko preprečimo stres in podobne tegobe, če jih izvajamo, se z njimi umirimo in znova najdemo ritem, po katerem se bo gibalo naše življenje in bo ostalo zdravo.
Zelo preprost je peti steber, v njem vidimo sebe in svoj slog.
Ustvarimo ga, saj bo za nas najustreznejši in živimo ga.
Avtorici:
Francka Čuk, univ. dipl.inž. tekstilne tehnologije, eur.ing.
