Povračilo prostovoljcem in prostovoljske nagrade odslej predvidoma ne bodo več obdavčene

Ministrstvo za finance je 9. julija v javno obravnavo posredovalo osnutka novel Zakona o dohodnini in Zakona od dohodka pravnih oseb, ki med drugim prinašata novosti glede obdavčitve povračil za stroške, ki jih prostovoljske organizacije izplačajo prostovoljcem, kot tudi glede tega, komu lahko pravne osebe namenijo donacije.
 

Noveli v veliki meri upoštevata predloge, ki jih je v zadnjih mesecih z ministrstvom intenzivno usklajeval CNVOS ob podpori Ministrstva za pravosodje in javno upravo.

Z novelama se tako širi krog namenov, za katere lahko pravne osebe in samostojni podjetniki namenijo donacije, s katerimi si lahko znižajo davčno osnovo. Doslej so lahko te donacije namenili le za 9 posebej navedenih namenov, sedaj pa se med takšne namene dodajo tudi »splošnokoristni« nameni. S tem je ministrstvo upoštevalo naš predlog, da mora biti donacije mogoče nameniti za vse prostovoljske dejavnosti, saj zakon o prostovoljstvu prostovoljsko delo generalno definira kot splošnokoristno in zato ni razloga, da bi donacija lahko šla prostovoljski organizaciji s področja kulture, ne pa prostovoljski organizaciji s področja človekovih pravic ali turizma. Donacije bo zato odslej lahko prejela vsaka prostovoljska organizacija, ne glede na področje na katerem deluje, pa tudi vsaka druga nevladna organizacija, katere dejavnosti je mogoče smiselno opredeliti kot splošnokoristne.

Druga pomembna novost, ki jo prinaša novela Zakona o dohodnini, je, da odslej povračila, ki jih prostovoljcu izplača prostovoljska organizacija ali za osebne stroške, ki mu nastanejo s prostovoljskim delom, ali za uporabo lastnih sredstev, ne bodo več obdavčena do določene višine (16. člen). Enako velja tudi za nagrade, ki jih je Zakon o prostovoljstvu predvidel za prostovoljce – tako za državno nagrado in državna priznanja kot tudi za nagrado, ki jo podeli prostovoljska organizacija (17. člen).

Čeprav je takšna povračila in nagrade lani sprejeti Zakon o prostovoljstvu predvidel, pa doslej niso bili urejene z davčnega vidika, tako da so morali prostovoljci od vseh teh prejemkov plačevati dohodnino, kar ni bilo smiselno, saj za tovrstna povračila dohodnine ne plačujejo niti zaposleni.

Ne glede na pozitivnost opisanih rešitev pa je CNVOS 13. julija Ministrstvu za finance posredoval še dodaten predlog dopolnitve novele. Trenutna rešitev, ki se z novelo predlaga, namreč obdavčitve prosto povračilo omogoča le za 1.) prostovoljsko delo v društvih ali 2.) za prostovoljsko delo v okviru 8 posebej navedenih dejavnosti: ljubiteljske, humanitarne, dobrodelne, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, kulturne, športne in raziskovalne. S trenutno rešitvijo se torej določena prostovoljska dela davčno privilegira v primerjavi z drugimi prostovoljskimi deli, saj napoveduje situacije, ko bodo prostovoljke Društva SOS telefon lahko prejele neobdavčeno povračilo, medtem ko ga prostovoljke, ki se ukvarjajo z žrtvam nasilja v neprofitnem zasebnem zavodu (npr. v Zavodu Emma), ne bodo mogle, saj njihovo prostovoljsko delo ne poteka v okviru društva, hkrati pa ne gre za eno od osmih v predlogu novele navedenih dejavnosti. Sedanja rešitev z vidika Zakona o prostovoljstvu zato ni povsem ustrezna, saj ta ne razlikuje med prostovoljskimi deli v različnih vrstah prostovoljskih organizacij ali na različnih področjih oziroma dejavnostih, ampak vsa obravnava kot enako splošnokoristna.

Zato je CNVOS ministrstvu predlagal, da se novela dopolni tako, da se določi, da se povračilo stroškov prevoza, nočitev in dnevnic ne všteva v davčno osnovo tudi v vseh tistih primerih, ko prostovoljsko delo poteka v “prostovoljskih organizacijah”, torej v katerikoli »prostovoljski organizaciji«, ne glede na področje njenega delovanja. 

VIR: CNVOS

Copyright © 2009 - 2020, Društvo Geoss in Društvo za podporo civilne družbe.