Točenje medu

Točenje medu je nagrada čebelarju za trud, ki ga vlaga v čebelje družine.

Čebelarji za točenje medu uporabljamo različne vrste in velikosti točil. Kakšne so naprave je večinoma odvisno od števila čebeljih družin, ki jih ima čebelar.

Pri krožku uporabljamo točilo za 4 sate. V zadnjem času pa točimo med pričebelarju Francu Pavriču,  ki ima točilo z avtomatizirano hitrost vrtenja. To je zelo pomembno pri mlajših satih, saj se jih lahko z neprimernim vrtenjem poškoduje. Vrtenje satov je namreč tisto, ki izloči med iz posameznega sata. Med se nato pretoči v posebej za to namenjene posode in šele čez nekaj dni se ga lahko polni v kozarce.

S točenjem medu čebelam oropamo njihovo hrano, ki jo potrebujejo za svoje preživetje. Čebelja družina na leto za svoje potrebe porabi med 60 in 80 kg medu. V primeru, da čebele v naravi ne najdejo dovolj hrane, pa je odgovornost čebelarja, da jih nahrani.

Prostor v katerem točimo, mora ustrezati vsem zahtevam dobrih higienskih navad v čebelarstvu.

Krožkarji so se resno lotili dela. Pri točenju nam je pomagal čebelar Franc Pavrič. Iz panja smo jemali polne sate zrelega medu. Sat je bil primeren za točenje, če so bile celico pokrite z voščenimi pokrovci. Zelo zanimivo je bilo odkrivanje medu, saj so se vsi krožkarji preizkusiti v tem delu. Odkrite sate smo postavili v točilo. Ko je med tekel v posode so ga morali poizkusti, kar takoj pri točilu. Bil je dober. Radost v očeh krožkarjev je bila velika. Zavedali so se, da so med letom čebele nabirale tudi za njih.
Ob koncu je vsak krožkar dobil kozarec medu.
Čebelarski krožek smo zaključili 29. maja 2018.