OSLOVSKE DIRKE NA PRIMORSKEM
Da, prav ste prebrali. Ideja o udeležbi Češenčanov na oslovskih dirkah se je porodila na češeniškem pikniku v glavi Romana Končarja, našega bivšega sovaščana. Kot bi slutil, da bo to ena zadnjih priložnosti za druženje z nami Češenčani, se je angažiral in nam ponudil nastop v svojem filmu, kjer bi kot statisti navijali za junake filma na oslovskih dirkah.
Sprejeli smo povabilo in karavana Češenčanov je zadnjo julijsko soboto krenila na Primorsko. V mislih, da poznamo to umetniško srenjo, da so žurerji in razpoloženi za vsak hec, smo si že na avtobusu dali duška in si pošteno dvignili vzdušje. Pri skoku iz avtobusa je že marsikdo imel krila in bil pripravljen za katerikoli vlogo. Aleš in Marko sta bila še posebej v elementu in ne morete si predstavljati razočaranja, ko sta doživela hladen in strogo profesionalen sprejem kot v banki. Kakšna žurka? Kakšno vzdušje..? Le takšno, kakršno si ustvariš v glavi.
Ne meneč se za prvi vtis, smo si Češenčani vrteli svoj film in počasi se je tudi ekipa nalezla naše veselosti. Pri tem pa seveda ne smem pozabiti povedati, da sta malo bolj vidno vlogo odigrala Vinko in Štefan, ki sta se v filmu pojavila kot sodnika na dirki pod imeni Vincencij Kvasič in Stefanio Sečen. Seveda smo se v pravih trenutkih izkazali kooperativno in pokazali resnost, saj ko smo zaslišali: „Mirno! Kamera ena…Teče! Kamera dve…Teče Ton?...Teče!“, smo odigrali svoje vloge in navijali za osle kot zmešani.
V glavnem smo spoznali, da je snemanje filma resno, profesionalno in zahtevno delo. Kajti, kako prepričati osla, da v momentu, ko se sliši: „Mirno!“, ne začne na ves glas tuliti svoj: “I, a, I, a, I, a!”, mi pa v smeh. Predvsem pa smo se začudili lastniku oslov, ki je povedal, da so ga za film najeli in pripeljali iz Kamniške Bistrice, potem smo izračunali, da smo se mi z avtobusom pripeljali iz Češenika in ugotovili, da bi bilo verjetno ceneje, če bi sceno oslovskih dirk postavili v Antonoučevemu britofu. Ja, igralska je pa res težka.
Vendar moramo priznati, da nas je že na prizorišču čakala malice, ko pa je bilo snemanje zaključeno, smo bili vsi povabljeni na pogostitev v hotel Maestozo v Lipici. Roman Končar, vsaka čast! Že malo utrujeni pa vendar pod vtisom dogodkov, smo se dobre volje vrnili domov z mislijo, da bomo vsaj enkrat nastopili v filmu.
Češenik, 29.07.2012
Suzana Kvas
