Brezje zasijale v soju odrskih luči - Županova Micka

V soboto, 29. marca 2014, se je na Prelesnikovi domačiji na Brezjah, premierno uprizorila igra Antona Tomaža Linharta – Županova Micka. Brezjanski gledališčniki, ki nastopajo pod imenom Gledališče z razgledom, so se pod odrskimi žarometi izvrstno odrezali in s svojo prepričljivo igro navdušili zbrano občinstvo.

V soboto, 29. marca 2014, se je na Prelesnikovi domačiji na Brezjah, premierno uprizorila igra Antona Tomaža Linharta – Županova Micka. Brezjanski gledališčniki, ki nastopajo pod imenom Gledališče z razgledom, so se pod odrskimi žarometi izvrstno odrezali in s svojo prepričljivo igro navdušili zbrano občinstvo. S svojo doživeto interpretacijo so presegli pričakovanja navzočih in dokazali, da se da z obilico dobre volje prestavljati meje nemogočega. Z odlično umeščeno sceno, ki jo je naslikal Franci Oražem, številnimi predmeti preprostega kmečkega človeka in kostumografijo iz obdobja Linhartovega življenja, so se nastopajoči držali izvirnika in skušali ohraniti pristnost takratnega življenja. Komedija v dveh dejanjih, ki slika boj med naduto, vzvišeno, podlo in brezsrčno gospodo ter preprostim, skromnim, naivnim in dobrohotnim kmetom, je bila sicer že neštetokrat uprizorjena, a s svojo brezčasnostjo vedno znova očara in nas ne pušča ravnodušnih.
Tega so se dobro zavedali Mihela Gabrovec v vlogi Micke, Miša Arko v zahtevni vlogi župana, Teo Lužar kot Anže, Anka Starovasnik v vlogi bogate vdove Šternfeldovke, Petra Gabrovec kot Monkof, Simon Jezeršek kot nadut, vzvišen, predrzen in goljufivi baron Tulpenheim ter Aleš Bojc v vlogi zapitega pisarja Glažka. Mesto šepetalke je tokrat prevzela Sanja Kukovič, pod scenarij pa se je podpisala Bojana Lužar. Nastopajoči so na koncu predstave zaplesali in se gledalcem poklonili ob zvokih harmonike, ki jo je pod svojimi prsti vihtel vaški veseljak Marjan Rak.
Večer pa kljub vsemu naštetemu ne bi tako uspel, če ne bi za gledališčniki stala marljiva in zanesljiva scenska mojstra. Miha Starovasnik in Bojan Zvržina sta v zavetju domačije postavila oder ter poskrbela, da je bil dogodek tehnično brezhiben.
Posebno veličino opisani zgodbi daje še dejstvo, da je bilo vse delo, ki je ga je bilo potrebno vložiti za uprizoritev dogodka, prostovoljne narave in da so, predvsem igralci, v zadnjih dveh mesecih trdo delali in na teden izpeljali tudi po tri celovečerne vaje.
Kakorkoli, njihov trud je bil bogato poplačan. Obiskovalci so z nastopajočimi podelili svoje vtise in o igri se je ob kuhanem vinu in dobrotah, ki so jih napekle vaške gospodinje, govorilo še dolgo v noč.

Bojana Lužar, Gledališče z razgledom, ŠTKD Brezje nad Kamnikom