Domov | Zgodilo se je | Brezjansko srečanje v ...
Brezjansko srečanje v znamenju kmečkih iger
V soboto, 3. septembra 2011, se je na Brezjah pred Golobovo delavnico že tradicionalno zbralo vaško in okoliško ljudstvo, ki je bilo željno dobre družbe, zabave in plesa. Vsega naštetega je bilo ta večer v izobilju.
Za otroke je Športno, turistično in kulturno društvo Brezje nad Kamnikom pripravilo tekmovanje v športnih igrah. Mali nadebudneži so se med seboj pomerili v hoji po vrvi, podiranju v stožec zloženih posodic, vlečenju vrvi, prenašanju vode mimo ovir, pobiranju krompirja z zavezanimi očmi in napihovanju balonov. Za svojo prizadevnost so bili nagrajeni z gromkim aplavzom navzočih in nagradami, ki vzpodbujajo njihovo ustvarjalnost in krepijo medsebojno povezanost. V dveh urah druženja se je iz trenutka v trenutek krepil športni duh, ki je simpatično začinil dogajanje in v otrocih okrepil samozavest. Kdor je pozorno spremljal dogajanje na prizorišču, je v njihovih očeh lahko zapazil tudi zadovoljstvo zaradi pozornosti, ki so je bili deležni.
Po zaključku iger jih je gospod Osolnik, predsednik društva, povabil na zaslužno okrepčilo. Napekel jim je goro čevapčičev in hrenovk, ki so jih otroci na mah razgrabili. In športne igre so tega dne prav gotovo dosegle svoj namen…
A večera še ni bilo konec. Na svoj račun so prišli tudi odrasli. Na tekmovanje v kmečkih igrah se je prijavilo kar sedem ekip. Med njimi dve pogumni punci, pa tudi, zares pohvalno, kar nekaj sivih eminenc. Vsaka skupina si je nadela svoje ime in tekmovanje se je lahko začelo. Pomerili so se v treh preizkušnjah: žaganju hloda, hoji po hoduljah mimo in čez ovire ter prenašanju vode preko ovir. Boj je bil ves čas precej izenačen, saj so dali posamezni člani ekip zares vse od sebe. Požrtvovalno so se lotil zadanih nalog in človek bi lahko vsakega izmed njih proglasil za zmagovalca. A, žal, tako kot vedno, zmaga le eden. In tako je bilo tudi tokrat. Po zaključni igri se je izkazalo, da imata kar dve skupini najvišje število točk. Domači fantje (Francelj, Andrej in Elvis) so na koncu za las klonili ekipi iz Palovč. V vlečenju vrvi jim je zmanjkalo za kakšno šilce moči in zmago so morali prepustiti gostom. No, vse skupaj niti ni tako pomembno kot dejstvo, da se je med igrami slišalo veliko smeha, vzpodbudnih besed in da so v tekmovanju uživali tako tekmovalci kot navijači. Člani prvih štirih ekip so za vložen trud, bojevitost in požrtvovalnost dobili karte za Terme Snovik, zmagovalci pa za večje udobje še vsak svojo brisačo. Vsi ostali so dobili tolažilne nagrade v tekoči obliki.
Po okrepčilu so na oder stopili Veseli Podgorci. Trije mladi fantje so dobršni del noči pihali na dušo ljubiteljem narodno-zabavne glasbe in poskrbeli, da so se po plesišču zavrteli tako mladi kot stari. Simpatični trio je, svoji mladosti navkljub, očaral in navdušil navzoče, s svojo prodornostjo pa je poskrbel, da so zvoki harmonike segli v srce tudi tistim, ki jim je drugače dotična glasbena zvrst ne leže v uho.
Za pikico na i in večjo barvitost je poleg naštetega potekalo tudi tekmovanje v zabijanju žeblja. Izkazalo se je, da ima predsednik društva danosti, ki jih tekom našega druženja do sedaj še ni bilo moč opaziti… S svojo odločnostjo, natančnostjo in zbranostjo je dosegel, da se mu je žebelj izmed vseh najbolj podredil. In domov je tako odšel v družbi spretne kotne brusilke.
Upravni odbor društva je priskrbel nagrade za srečelov, pijačo in jedačo v neslutenih količinah in zagotovil, da se je večer izpeljal tako, kot je treba.
Za leto dni se tako razhajamo s prijetnimi občutki, polni elana in ustvarjalnega zanosa. Hvala vsem, ki ste bil del te zgodbe…
Bojana Lužar, ŠTKD Brezje nad Kamnikom
Po zaključku iger jih je gospod Osolnik, predsednik društva, povabil na zaslužno okrepčilo. Napekel jim je goro čevapčičev in hrenovk, ki so jih otroci na mah razgrabili. In športne igre so tega dne prav gotovo dosegle svoj namen…
A večera še ni bilo konec. Na svoj račun so prišli tudi odrasli. Na tekmovanje v kmečkih igrah se je prijavilo kar sedem ekip. Med njimi dve pogumni punci, pa tudi, zares pohvalno, kar nekaj sivih eminenc. Vsaka skupina si je nadela svoje ime in tekmovanje se je lahko začelo. Pomerili so se v treh preizkušnjah: žaganju hloda, hoji po hoduljah mimo in čez ovire ter prenašanju vode preko ovir. Boj je bil ves čas precej izenačen, saj so dali posamezni člani ekip zares vse od sebe. Požrtvovalno so se lotil zadanih nalog in človek bi lahko vsakega izmed njih proglasil za zmagovalca. A, žal, tako kot vedno, zmaga le eden. In tako je bilo tudi tokrat. Po zaključni igri se je izkazalo, da imata kar dve skupini najvišje število točk. Domači fantje (Francelj, Andrej in Elvis) so na koncu za las klonili ekipi iz Palovč. V vlečenju vrvi jim je zmanjkalo za kakšno šilce moči in zmago so morali prepustiti gostom. No, vse skupaj niti ni tako pomembno kot dejstvo, da se je med igrami slišalo veliko smeha, vzpodbudnih besed in da so v tekmovanju uživali tako tekmovalci kot navijači. Člani prvih štirih ekip so za vložen trud, bojevitost in požrtvovalnost dobili karte za Terme Snovik, zmagovalci pa za večje udobje še vsak svojo brisačo. Vsi ostali so dobili tolažilne nagrade v tekoči obliki.
Po okrepčilu so na oder stopili Veseli Podgorci. Trije mladi fantje so dobršni del noči pihali na dušo ljubiteljem narodno-zabavne glasbe in poskrbeli, da so se po plesišču zavrteli tako mladi kot stari. Simpatični trio je, svoji mladosti navkljub, očaral in navdušil navzoče, s svojo prodornostjo pa je poskrbel, da so zvoki harmonike segli v srce tudi tistim, ki jim je drugače dotična glasbena zvrst ne leže v uho.
Za pikico na i in večjo barvitost je poleg naštetega potekalo tudi tekmovanje v zabijanju žeblja. Izkazalo se je, da ima predsednik društva danosti, ki jih tekom našega druženja do sedaj še ni bilo moč opaziti… S svojo odločnostjo, natančnostjo in zbranostjo je dosegel, da se mu je žebelj izmed vseh najbolj podredil. In domov je tako odšel v družbi spretne kotne brusilke.
Upravni odbor društva je priskrbel nagrade za srečelov, pijačo in jedačo v neslutenih količinah in zagotovil, da se je večer izpeljal tako, kot je treba.
Za leto dni se tako razhajamo s prijetnimi občutki, polni elana in ustvarjalnega zanosa. Hvala vsem, ki ste bil del te zgodbe…
Bojana Lužar, ŠTKD Brezje nad Kamnikom
