Domov | Zgodilo se je | SPOMLADANSKA EKSKURZIJA - 2017

SPOMLADANSKA EKSKURZIJA - 2017

 

V soboto, 20. maja, smo se izpred Zadružnega doma Zadvor odpeljali na letošnjo spomladansko strokovno ekskurzijo. Kljub temu, da je bila vremenska napoved bolj slaba, smo vendarle upali, da se bo izšlo, saj vnaprej organizirane ekskurzije z vsemi rezervacijami in dogovori ne moremo prestavljati.

Prva destinacija je bila sadna drevesnica Zakotnik v Dorfarjih. Lastnico Majo smo že spoznali na naših predavanjih in zato smo vedeli, da bo obisk pri njej vsekakor poučen in zanimiv.




Lepo smo bili sprejeti in lastnica nam je razkazala zares urejeno in zanimivo drevesnico, nam razložila marsikaj o vzgoji sadik in dreves ter nas popeljala po posestvu.



Žalostno je bilo videti lepo urejen sadovnjak, a brez plodov, saj je letošnja zmrzal kruto posegla tudi na to posestvo in lastnica kljub delu in trudu letos ne bo imela od tega nič, saj je bil na jablanih le sem in tja kak zanikrn plod, na mnogih pa sploh nič. Če bi imela samo sadovnjak, sama ne ve kako bi finančno preživela, zato pravi da mora vsak imeti tudi še kak dodatni vir zaslužka. Ona ima še jagode, prodajo sadnih sadik in nekaj zelenjave.
Še vedno v suhem vremenu smo se nato odpeljali na ogled dvorca Visoko, kjer je živel in deloval nam vsem znani pisatelj Ivan Tavčar.



Dvorec je dokaj urejen, a trenutno nima prave dovozne poti. Po naši slovenski navadi so vmešani sosedje in tri občine, a obljubljajo, da se bo to v naslednjem letu gotovo uredilo. Notranjost dvorca je zelo zanimiva, prikazano je življenje in delo tega našega velikega moža in njegove družine. V dvorcu je res kaj videti in vzeti si je treba kar nekaj časa, da si vse to lahko kvalitetno ogledaš, a se splača.



Pri izhodu nas je pričakala in prijetno presenetila naša vodička Lucija v starinski opravi Mete iz znanega dela Cvetje v jeseni. Povedala nam je nekaj odlomkov iz tega dela. Zelo zanimivo. Potem nas je popeljala do bronastega kipa Ivana Tavčarja in ker je začelo rahlo deževati, smo se odpravili nazaj na avtobus in na malico.
Načrtovali smo sprehod po delčku poti po slikoviti poti skozi Zalo, si ogledati velika mravljišča, gozdno jaso in mahovito medvedko Štefko.



Žal pa nam jo je vreme zagodlo in zelo prav nam je prišel alternativen obisk Turističnega društva Žirovski vrh, kjer nam je igralka in imitatorka Lucija prikazala delo tega društva. Povedala nam je veliko poučnih in zabavnih štorij o tem, kako se na tem koncu naše lepe dežele živi zdaj in kako se je nekdaj. Videli smo veliko izdelkov domače obrti pa tudi prikazali so nam izdelavo med drugim tudi lesenih žlebov za strehe, ki zdržijo do 30 let. Vmes pa nas je zabavala s skeči in anekdotami v njihovem pojočem narečju.
Nato smo se z avtobusom podali na naslednjo točko v sirarno Bogataj. Imeli pa smo majčkeno zadrego, saj smo prispeli na sirarno Bogataj visoko v hribu, kjer pa nas je gospodinja začudeno gledala, saj nas ni pričakovala. Nesporazum smo hitro rešili in ugotovili, da sta si blizu dve sirarni z istim imenom in odpeljali smo se do prave.



V sirarni nas je gospodar toplo sprejel in nam razkazal proizvodne prostore, a zaradi strogih higienskih pogojev smo si nekatere lahko ogledali samo od vrat. Če na dan predelaš 1400 litrov mleka, moraš na higieno zares dobro paziti.



Po ogledu sirarne so nas pogostili z degustacijo njihovih najboljših sirov in drugih izdelkov iz mleka. Res so bili dobri in kar nekaj tega smo pokupili. Seveda pa tako dobri in kvalitetni siri ne morejo imeti take cene kot jo imajo v akcijah v naših trgovskih verigah. Svoje cene pa so bili vredni.

Dan se je prevesil v pozno popoldne in treba se je bilo tudi okrepčati. Pozno kosilo smo imeli v prijetni gostilni v Gorenji vasi, nato pa nas je avtobus odpeljal domov.
Vsi so pohvalili to ekskurzijo, nekaj nas je pa še posebej pohvalilo to, da pot ni bila predolga, saj rajši obiskujemo kraje kot pa se vozimo. To je priporočilo tudi za naprej.