JESENSKA EKSKURZIJA 2016

Za letošnjo jesensko strokovno ekskurzijo smo se odločili, da gremo v okolico Celja. V soboto, 1. oktobra, smo se ob 8. uri zbrali na avtobusni postaji v Sostrem. Odpeljali smo se proti Štajerski. Ker je na našem običajnem mestu v Šempetru lokal s kavo nehal obratovati, smo se ustavili na jutranji kavici v gostilni Štorman.



Po kratkem postanku smo se ustavili v Medlogu, kjer nas je pred Šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje pričakala gospa Štefanija Kos Zidar.



Predstavila nam je šolo in delo v njej. Šola ima poleg učnih prostorov tudi rastlinjake, njive in sadovnjake za praktični pouk učencev. Ima pa tudi velik in zelo lep park z raznovrstnimi rožami in drevesi. Vse to pa urejajo in obdelujejo učenci šole pod mentorstvom učiteljev.



Tak je na novo urejen sadovnjak. Učenci imajo v tej šoli veliko prakse, tako da znajo opravljati svoj posel ko zapustijo šolo.




Na koncu smo se še skupinsko slikali in zapustili ta prelepo urejeni park. Odpeljali smo se na izletniško kmetijo pri Ivanki Mirnik v Leskovcu pri Ljubečni, kjer smo bili deležni toplega sprejema. Za dobrodošlico so nam postregli s kozarčkom domačega vina. Vinograde imajo pri Slovenskih Konjicah, tako da za kakovost vina ni skrbi. Za malico so nam pripravili zelo dobro domačo enolončnico in sladico, potem pa je njihova 10-letna deklica prijela v roke harmoniko in virtuozno zaigrala nekaj poskočnih domačih pesmi, nakar se ji je pridružila še druga. Veselje in vzdušje je bilo enkratno. Zunaj pred hišo so nam ponudili še domače rezance in ocvirke. Pokupili smo kar nekaj teh domačih dobrot in se nato odpeljali v Prožinsko vas na zelenjavno kmetijo.



Na tej kmetiji, ki jo vodi gospodar Marjan Žmahar, sicer ni bilo videti kaj posebnega. A spoznali smo, kako je mogoče tudi z manjšo kmetijo in dvema pridnima delavcema preživeti. Zelenjavo vsak dan prodajata na trgu v Celju, na strehi hiše in hleva pa proizvajata elektriko. Dela je veliko za dva, a pravita, da se s pridnim delom da preživeti. Imela sta več kadi ravno prav skisanega zelja in repe. Seveda smo kar zajeten del tega pokupili in odnesli s seboj.



Nikakor pa nismo smeli izpustiti najnovejše atrakcije mesta Žalec - pivske fontane. Stoji v lepem parku in je vedno oblegana z množico turistov in domačih obiskovalcev. Cena je kar konkretna - 6 EUR za vrček in pet pokušin piva po en deciliter, ampak vrček si odneseš domov. Tudi s tem obiskom smo bili zelo zadovoljni.



Žalec je center hmeljarstva na Slovenskem, zato je normalno, da ima tudi muzej hmeljarstva, ki smo si ga pod strokovnim vodstvom tudi ogledali. Vodička nam je razkazala in razložila potek pridelave sedaj in v prejšnjih časih. Zanimivo.



In ko smo bili že v muzeju, so nas postregli z dvema pokušinama posebnih piv. Piva so bila res zelo dobra in  ekaj posebnega.

Zatem smo se odpeljali še v Šempeter v gostilno Štorman, kjer smo imeli pozno kosilo. Bilo je okusno in lepo postreženo. Že rahlo utrujeni a zadovoljni smo se pred avtobusom še slikali, potem pa se odpeljali proti domu.