Povežimo soline 2011

Naše društvo se je v večini odločilo za tek, in tako smo bili prisotni na Obali samo prvi vikend. Dogajanje se je začelo že v soboto, s popoldanskim razdeljevanjem štartnih številk in nato zvečer z vodenim sprehodom po Piranu in ogledom Tartinijeve rojstne hiše. Mi smo preskočili ta sprehod, prevzeli smo samo štartne številke in se odpravili počivat, da bi bili spočiti za nedeljski tek. ;-))

V lepem in vetrovnem pomladanskem jutru so se začeli tekači zbirati na prireditvenem prostoru, na cilju, v Strunjanu. Od tam smo imeli organiziran prevoz na štart, v Sečovlje. Avtobusi so nas dostavljali vsakih 20 minut na štart, tako se je nabirala vedno večja množica tekačev. Približno 1500 se nas je zbralo na štartu in vsi smo čakali 11-to uro in znak za štart teka. Letos je bil štart prestavljen 200m višje. Ker smo v preteklosti s hrupom motili »prebivalce« solin(predvsem ptice), so v dogovoru z okoljevarstveniki in upravljalcem solin letos štart postavili izven območja krajinskega parka sečoveljskih solin.

Proga je večinoma ravninska, poteka ob obali, tako da se tekači naužijejo morskega zraka ob teku. Ob začetni gneči na štartu, se je po enem kilometru kolona tekačev razpotegnila, in vsak je lahko tekel svoj tempo. Nekateri bolje pripravljeni in bolj »zagriženi« tekmovalci so že po nekaj metrih pobegnili v ospredje, ostali smo pa uživali v zmernem teku in občudovanju okolice(izgovor za slabšo pripravljenost, hehe…). Proga nas je vodila mimo solinarske marine, preko portoroške plaže, kjer so nas spodbujali številni turisti. V Portorožu smo prečkali glavno cesto in se začeli vzpenjati v tunel, v katerem je bila včasih železniška povezava Trst-Reka. Ko smo premagali 500 metrski vzpon, in se spustili po tunelu na drugo stran, smo opravili že s polovico proge, ki je bila dolga okoli 9000m. Po prihodu iz tunela, smo se spustili mimo počitniškega naselja v Strunjanu, potem prečkali cesto ob glavnem križišču in naprej proti cilju, ki je bil na drugi strani strunjanskega zaliva. V cilju je vsakega udeleženca čakala spominska medalja in okrepčilo, da smo si povrnili porabljeno energijo.

Od naših članov se je uspelo Leji uvrstiti med prvih 12 žensk, zasedla je 10.mesto in si tako pritekla solinarske cokle za nagrado. Tudi ostali naši udeleženci smo se potrudili in odtekli po svojih močeh, zadovoljivo za uvod v sezono.
Ne smem pozabiti omeniti tudi darila organizatorja, vsak tekač je dobil po 2 buteljki vina, hehe… nekaterim preveč, nekaterim premalo, najbolj pomembno je bilo sodelovanje in druženje….