Nevladne organizacije in občine

Sodelovanje nevladnih organizacij in lokalne skupnosti je obojestransko koristno. Predvsem pa je koristno, pomembno za občane in občanke, ki preko dejavnosti, ki jih nevladne organizacije izvajajo, občine pa sofinancirajo oziroma kako drugače podpirajo, zadovoljujejo svoje potrebe in interese. Le sodelovanje NVO in občine je lahko tisto, ki naredi lokalno okolje, skupnost močnejšo in boljšo.

Seveda pa to ni oziroma ne sme biti zaprto partnerstvo. Gospodarstvo, javni zavod in mediji so lahko enako enakovredni partnerji pri gradnji kvalitete lokalnega okolja. Zato je širše povezovanje in sodelovanje še kako pomembno.
V Sloveniji trenutno ni enotne definicije, kaj nevladna organizacija (NVO) je. Če govorimo o NVO, lahko mislimo na društvo, zavod, ustanovo. NVO je organizacija z določeno mero formalnosti (kot razliko glede na druga interesna, neformalna združenja prebivalcev), ustanovljena na pobudo fizičnih oziroma pravnih oseb. Namen ustanovitve je zasledovanje splošno koristnih ciljev in izboljšanja kakovosti življenja njenih članov, uporabnikov oziroma vseh prebivalcev. Za NVO velja, da so nepridobitne, neprofitne in neodvisne organizacije (od javnega sektorja).
V osnutku Zakona o nevladnih organizacijah v javnem interesu je določena opredelitevnevladne organizacije. Med drugim določa, da je nevladna organizacija tista, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
- je pravna oseba zasebnega prava,
- ustanovile so jo izključno domače ali tuje fizične ali pravne osebe zasebnega prava,
- je nepridobitna,
- je neprofitna,
- je neodvisna od drugih subjektov,
- ni organizirana kot politična stranka, cerkev ali druga verska skupnost, sindikat ali zbornica….
Nevladne organizacije delujejo na mednarodni, nacionalni in regionalni ravni, nepogrešljive pa so na lokalni ravni. Na teh ravneh uresničujejo oziroma zadovoljujejo interese in potrebe prebivalcev, združujejo, opozarjajo na nepravilnosti in na druge različne načine dvigujejo kvaliteto življenja v okolju, kjer delujejo.

Tako so se skozi zgodovino svojega obstoja NVO izkazale kot pomemben izvajalec storitev (javnokoristnih) na različnih področjih življenja: socialnem, kulturnem, športnem, okoljskem, zdravstvenem, mladine ipd.

Po podatkih centralnega registra društev v Sloveniji je bilo kot prvo in še delujoče društvo, registrirano Filatelistično društvo Ljubljana, registrirano 20.8.1945. Drugo oziroma tretje pa Klub koroških Slovencev Maribor in Esperantsko društvo Ljubljana, ki sta bila registrirana 11.9.1945. Gre za podatke prvih registracij, s katerim so združbe pridobile status pravne osebe in kot take postale nevladne organizacije.

Nevladne organizacije so v lokalni skupnosti tako pomemben akter razvoja in kvalitete življenja prebivalcev. Povezujejo prebivalce, izvajajo storitve in imajo lahko velik vpliv na odločevalce. Zato je zelo pomembna tudi njihova zagovorniška vloga.
V nadaljevanju vam predstavljamo vloge in možnosti povezav nevladnih organizacij in lokalne skupnosti (besedilo je povzeto po Skupaj za skupnost: priročnik o sodelovanju med občinami in nevladnimi organizacijami, Ljubljana, 2010):
KAJ LAHKO NEVLADNE ORGANIZACIJE NAREDIJO ZA SKUPNOST

Nevladne organizacije kot izvajalke javnih storitev
Z javnimi storitvami država oziroma občina zagotavlja uresničevanje temeljnih pravic za vse svoje prebivalce, za kar praviloma uporablja javna sredstva. Mreža izvajalcev javnih storitev vključuje tako javne kot tudi zasebne profitne zavode in nevladne organizacije, ki s koncesijami izvajajo storitve na področju vzgoje, izobraževanja, kulture, zdravstva, socialnega idr. varstva.
Prednosti, ki jih NVO kot izvajalke storitev nudijo, so: večja izbira, hitrejše in prožnejše odzivanje na potrebe prebivalstva, večjo soudeležbo ljudi, boljši nadzor uporabnikov nad storitvami in večjo vzdržnost sistema. Tako gasilska društva opravljajo javno službo gašenja, športna društva so prednostni izvajalci nacionalnih in lokalnih športnih programov, Rdeči križ, Karitas sta tradicionalni organizaciji na področju humanitarnosti in dobrodelnosti. Turistična društva so pomemben dejavnik razvoja in promocije turizma ipd. V zadnjem času pa je trend, da začenjajo NVO svoje dejavnosti širiti tudi na področja, kjer imajo vodilno vlogo javni zavodi, javne službe, kot so storitve s področja vzgoje, izobraževanja in socialnega varstva.

Delo s starejšimi
Številna društva upokojencev ponujajo pisano paleto dejavnosti za starejše, z aktivno in kreativno preživljanje jeseni življenja. V Evropi, Sloveniji je trend staranja prebivalstva. Dejavnosti, ki jih že sedaj nevladne organizacije izvajajo za starejše, ko jih povezujejo in skrbijo, da ostanejo tudi v starosti socialno vključeni, so zelo pomembne za kvaliteto življenja vseh prebivalcev.
Delo z otroki in mladimi
Delo z otroki in mladimi ima v nevladnih organizacijah dolgo tradicijo, zadnjih 20 let pa so NVO s svojimi programi vključene tudi v javni šolski sistem. Taborniki so nepogrešljivi člen v odraščanju otrok, močno vzgojno okolje. Večina nevladnih organizacij svoje programe izvaja tudi za otroke, mladino. Nepogrešljiva so športna društva, kulturna društva in druga, ki z izvajanjem programov skrbijo, da otroci in mladi odraščajo v zdravem okolju.
Starševska pomoč
Nevladne organizacije izvajajo veliko dejavnosti kot obliko starševske pomoči. Predvsem na področju varovanja otrok, izobraževanja o starševstvu, telovadb za (bodoče) matere, ipd.
Medgeneracijsko sodelovanje
Že vrsto let si v nevladnih organizacijah prizadevajo za krepitev medgeneracijskega sodelovanja. V tem okviru se izvaja skrb za zmanjševanje socialne izključenosti starejših. NVO izvajajo medgeneracijske programe tudi v posebnih prostorih, nastajajo medgeneracijski centri ipd.
Psihosocialna pomoč
Dejavnosti na področju duševnega zdravja so med nevladnimi organizacijami zelo razvejane, hkrati pa so njihovi programi del mreže javnih socialnovarstvenih programov, ki jih sofinancirata tako država kot lokalna skupnost. Izvajajo različne podporne oblike, med drugim podporo s s ciljem vključitve v družbeno in delovno okolje. Izredno pomembni rehabilitacijski centri so dnevni centri in stanovanjske skupnosti.
Boj proti nasilju
NVO so na področju boja proti različnim vrstam nasilja razvile dejavnosti, s katerimi poskušajo pomagati vsem generacijam. SOS telefoni, varne hiše, skupine za samopomoč so le ene izmed dejavnosti nevladnih organizacij na tem področju.

Droge
NVO so na področju boja proti drogam razvile številne preventivne in rehabilitacijske programe. Pomembni so dnevni centri, različne svetovalnice, okolja, kjer se podpora nudi tako odvisnikom kot tudi njihovim družinskim članom.

Pomoč gibalno oviranim
NVO že leta prevzemajo veliko vlogo pri integraciji invalidnih oseb v vsakodnevno družbeno dogajanje. Preko programov kot so neodvisno življenje hendikepiranih, bivanje v stanovanjskih skupinah, institucionalno varstvo, osebni asistent NVO pomembno vplivajo na življenje gibalno oviranih, jim omogočajo lažje življenje, več neodvisnosti.

Zagovorništvo in sodelovanje v postopkih odločanja
Skoraj vsaka storitvena organizacija se na neki točki spoprime tudi z zagovorništvom, ki vključuje vse tiste aktivnosti, ki so namenjene promoviranju in uveljavljanju nekega prepričanja, stališča, vrednost, odločitev, sprememb … Lokalna skupnost sprejema veliko aktov, ki so zelo pomembni za razvoj skupnosti kot celote. NVO, ki delujejo na lokalni ravni imajo lokalni vpogled v problematiko okolja, saj so najbolj aktivno vpete v skupnost. Tako lahko pomembno prispevajo k boljšemu oblikovanju tovrstnih politik.

Sodelovanje v postopkih odločanja
Občani lahko pri odločanju neposredno sodelujejo po (dokaj zapletenih) formaliziranih zakonskih postopkih (zbor občanov, referendum, ljudska iniciativa). Lahko pa se poslužujejo tudi mehkejših mehanizmov vključevanja, ki niso zakonsko določeni, tj. oblikovanje politik in sodelovanje pri sprejemanju drugih odločitev. Nekateri predpisi določajo, kakšne pogoje morajo imeti NVO za sodelovanje v upravnih postopkih, kjer nastopajo v funkciji zagovarjanja interesov, ki se v želji po ekonomskem napredku, hitro pozabijo. Preko svoje razvejane mreže informiranja javnosti, NVO lahko učinkovito poskrbijo za večjo sprejetost odločitev.
KAJ LAHKO OBČINA NAREDI ZA NEVLADNE ORGANIZACIJE

Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) v 21. členu določa, da občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena “(izvirne naloge)“, ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene z zakonom.Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja zlasti naslednje naloge:
- upravlja občinsko premoženje;
- omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine in v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva;
- načrtuje prostorski razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči;
- ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj;
- v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi, za lokalne javne službe;
- pospešuje službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
- skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja;
- ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte;
- ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev;
- pospešuje vzgojno izobraževalno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno, in drugo, dejavnost na svojem območju;
- pospešuje razvoj športa in rekreacije;
- pospešuje kulturnoumetniško ustvarjalnost, omogoča dostopnost do kulturnih programov, zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost ter v skladu z zakonom skrbi za kulturno dediščino na svojem območju;
- gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine v skladu z zakonom ureja promet v občini ter opravlja naloge občinskega redarstva;
- opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
- organizira komunalno-redarstveno službo in skrbi za red v občini;
- skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
- organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč;
- lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov;
- organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe;
- določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine in opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno;
- sprejema statut občine in druge splošne akte;
- organizira občinsko upravo;
- ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.

Financiranje
Občine preko javnih razpisov in pozivov lahko poskrbijo za transparentno in strokovno razdeljevanje javnih sredstev. S tem zagotavljajo stabilnejše okolje za delovanje NVO, predvsem pa podpirajo izvajanje storitev za zadovoljevanje lokalnih potreb, ki so jih tudi same prepoznale kot pomembne za razvoj občine in kvalitete življenja njenih prebivalcev. Občina lahko tudi prenese določene javne funkcije na NVO –preko javnega pooblastila ali koncesije.

Oprema in prostori za delovanje NVO
Občina lahko NVO zagotavlja brezplačno uporabo prostorov za njihovo delovanje; zagotavljajo rabljeno opremo za njihovo delovanje, pripravljajo razpise za obnovo prostorov, namenjeni delovanju NVO.

Zagotavljanje vidnosti NVO
Občina lahko v okviru svojega delovanja, položaja pomembno pripomore k večji vidnosti NVO v skupnosti. Tako lahko na spletni strani objavi seznam vseh NVO, ki v občini delujejo, ki jih občina preko razpisov finančno podpira. Skupaj z NVO organizira odmevne medijske prireditve, občinski predstavniki obiskujejo prireditve NVO, vzpostavijo letno podeljevanje priznanj za delo na področju NVO ipd.

Javno oglaševanje
Občina da lahko na voljo del oglaševalskih površin za oglaševanje prireditev NVO ( npr. jumbo plakati, občinska glasila, druga oglaševalska mesta, posebni prostori za oglaševanje v občini ipd.)

Vključevanje v postopke odločanja
Glede na različno velikost občin v Slovenije obstajata dva modela vključevanj vprašanj nevladnih organizacij v delo in odločanje občinskega sveta.

V manjših občinah so nevladne organizacije bolj prepletene z delom občinskega sveta, zato je priporočljiva ustanovitev ODBORA ZA RAZVOJ NVO. Odbor tako obravnava sodelovanje med NVO in občino, pogoje za razvoj, pogoje za večjo vključevanje NVO v izvajanje javnih storitev in podobna vprašanja.
V večjih občinah s proporcionalnim volilnim sistemom je priporočljiva ustanovitev SVETA ZA RAZVOJ NVO. Enaka vprašanja kot Odbor obravnava tudi Svet.

Nevladne organizacije se lahko vključujejo v obravnavo tudi drugih pomembnih vprašanj v lokalni skupnosti, in sicer s pomočjo različnih mehanizmov znotraj lokalnega partnerstva, mediacije in drugih metod. Občina mora upoštevati različne interese in zato je pomembno, da pri oblikovanju strategij, planov, programov upošteva vse strani. Tudi nevladne organizacije kot pomembne razvijalce lokalnega okolja.


Viri:
- Goran Forbici…et al: Skupaj za skupnost: priročnik o sodelovanju med občinami in nevladnimi organizacijami, Ljubljana, 2010
- Monika Kostanjevec…(etal): Financiranje nevladnih organizacij na lokalni ravni: priročnik o izvajanju občinskih javnih razpisov, Ljubljana 2015
- Osnutek Zakona o nevladnih organizacija v javnem interesu (http://www.mju.gov.si/si/delovna_podrocja/nevladne_organizacije/priprava_osnutka_zakona_o_nvo_v_javnem_interesu/)
- Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO)

Copyright © 2009 - 2017, Društvo Geoss in Društvo za podporo civilne družbe.