KREPITEV IMUNSKEGA SISTEMA
Vsak dan smo izpostavljeni napadom virusov, bakterij in zajedalcev. Naše telo je tako rekoč v vojnem stanju z njimi in samo imunskemu sistemu se lahko zahvalimo, da ljudje sploh še smo. Bojevniki v prvi vrsti so levkociti, ki jih imamo od 4000 do 10000 v mikrolitru krvi. Tvorijo se v mozgu, nekaterih žlezah in največ v črevesju. Zato ni čudno, da jih je premalo, če prebavila ne delujejo v redu. K sreči pa ima imunski sistem »dober spomin« in ko so se protitelesa ustvarila, se ob ponovnem napadu tvorijo pospešeno.
Kneipp nas je poučil, da moramo živeti zdravo in modro uživati v bivanju.
Utrdimo se lahko, posebej pred prehladi, z zdravilnimi zelišči, saj pospešujejo tvorbo obrambnih celic. Če pa že zbolimo, pomagajo lajšati težave.
Ameriški slamnik je dokazano najboljši utrjevalec imunskega sistema, po štirih tednih jemanja ekstrakta se znatno poveča število limfocitov.
Lišaji s kar 200 učinkovinami znižujejo razmnoževanje povzročiteljev bolezni v dihalih in prebavilih, s svojim antbiotičnim delovanjem jih celo uničijo. Nimajo pa stranskih učinkov kot sintetična zdravila.
Bezgovo in lipovo cvetje je že dolga leta znano kot čaj za potenje, kar je najhitrejši način izločanja strupov iz telesa. V milejši pripravi pa oba blažita prehladne težave.
Kar nekako pozabljeno pa je zažiganje in dimljenje zelišč. V davnini so ljudje z daritvami pošiljali bogovom sporočila v zahvalo ali kot klic na pomoč. Danes pa praktično gledano s tem pričaramo prijetno vzdušje, otroke pospremimo v blagi spanec ali po pisarnah prečistimo delovno klimo. Tudi zdravilni učinki nam pridejo prav. Pri iskanju rastlinskih sporočil, ki nastajajo ob sežiganju lahko odkrijemo prav poseben svet.
Pot vonjav iz nosa do zaznave v možganih je res kompleksna. Dišave so z zrakom spojene molekule, ki jih zaznamo samo, če imamo na voljo primerne receptorje. Ločimo kar nekaj tisoč vonjav in to ali so nam prijetne ali ne, je v glavnem odvisno od okolja in doživetja prve zaznave. Lahko pa z dišavami vplivamo na počutje. Aromaterapija je prav uporaba vonjav in sežiganje je primarna pot do nje. Kadilo je sestavni del mnogih verskih obredov in namesto eksotičnih smol lahko uporabimo doma smolo brina, smreke ali bora. Pelin odpravlja napetosti, uporabljajo ga tudi za čiščenje prostorov. Brin ubija glivice, zato služi za razkuževanje bolnikove sobe. Mešanica kolofonije in borove smole čisti pljuča, smrekova smola pomaga pri reumi in kožnih boleznih.
V mešanicah se posamezne učinkovine dopolnjujejo in povečujejo učinke. Če želimo pomiritev, dodamo miri sandalovino, mastiks, cimet in kardamom. Pred infekcijami ščitijo brin, cedrovina, jelkove iglice in smola. Lažje zadihamo ob iglicah duglazije,mentola, kamilic in ob hrastovi skorji. Za zmanjševanje želje po hrani so primerne kiselkaste vonjave pa tudi vanilije in tonka semen. Evkalipt in pomarančna lupina stimulirata imunost.
Ko se nas lotijo težave, si pomagamo s Hildegardino mešanico:
20g roženkravta
10g piretrovca
10g muškatnega prahu
Pri prehladih je pametno uporabiti čebulo in med.
Pogrejemo pa se lahko ne samo s toplimi oblačili, ampak od znotraj z ingverjem, cimetom in hrano, ki je topla (proso). Meso začinimo z mešanico popra, pimenta, brinovih jagod, kumine in koriandra. Punč si pripravimo iz ananasovega, pomarančnega in limoninega soka, klinčkov, cimeta in sadnega čaja.
Poseben pomen imajo tudi barve. Rdeča - simbol ljubezni in srčne toplote je v šipkovi varijanti proti prehladu. Rumena predstavlja odprtost in dobro voljo - kot banana. Zelena pomiri in vzpodbuja - kot jabolko, špinača ali solata.
Porušeno kislo bazično ravnotežje v telesu uravnavamo z »očiščevalno« hrano. Največ pomagajo antioksidanti, med katerimi so najmočnejši oligomerni proantocianidini OPC, ki so v kikirikiju in rdečih jagodah (bezeg, ribez, grozdje), tisti, pridobljeni iz grozdnih pečk pa imajo 18-krat boljši učinek od vitamina C in 50-krat večjega od vitamina E.
Ob presnovi nastajajo v telesu bazične ali kisle snovi, ki so v ravnotežju, če je razmerje 80:20 za bazičo ali
nevtralno:kislo.
Nevtralno reakcijo dajejo: maščobe - maslo, hladno prešana olja, proso, orehi, mandlji, zelen fižol in kislo mleko.
Bazično reakcijo dajejo: oglikovodiki - sadje, krompir, zelenjava, limone, kivi, ananas, kislo zelje, rumenjak, mleko, zeliščni čaji in tihe mineralne vode.
Kislo reakcijo dajejo: beljakovine - beljak, klobase, meso, bela moka, sladkor, gazirane pijače, pravi čaj, kava in alkohol.
Imunski sistem krepijo:
- sredozemska dieta, azijska in indijska kuhinja
- doživeta čustva
- sproščenost
- prijatelji in družina
- sprejetje samega sebe
- gibanje.
Po Kneippovih novicah pripravila
Francka Čuk