Domov | Aktualno | ČARI ZIMSKIH ZELIŠČ IN ...

ČARI ZIMSKIH ZELIŠČ IN ZAČIMB

 

Zimski čas je hladen, temen zaradi dolgih noči, pokrajina je pokrita s snegom. Narava počiva. Se pa prav v tem času zgodi največ v letu, zamenjamo letnico, dnevi se začenjajo spet daljšati in sonce vedno bolj prijazno greje.

Rimljani so Novo leto praznovali marca z nastopom pomladi, ko so zamenjali konzule. Leta 154 p. n. š. pa zaradi upora španskih kmetov tega niso hoteli in so leto skrajšali na 9 mesecev ter začeli z Janusu - čuvarju mestnih vrat - posvečenim mesecem. Novo leto so razuzdano praznovali našemljeni. V krščanstvu to škofom ni bilo všeč in so ob Božiču pozivali k spokornosti. Z letom 1691 pa so Novo leto spet prestavili na 1.januar.

Mnoge šege in navade so vezane na temne zimske dni, ko so bili ljudje večinoma doma, odvisni od zalog hranil in domačih živali, čakajoč na podaljšanje dneva in novo moč sonca in toplote. Domove so okrasili z zimzelenim rastlinjem (bela omela, bršljan, pušpan, bor, smrečje) in vsem, kar je simboliziralo plodnost (mak, fige, granatna jabolka, štorži). Čas so si krajšali z bajkami in prerokovanji (jabolko, svinec, gosja kost, copati). Slovanski bog Svarog je umiral, mladi Svarožič pa se je rojeval in medtem so imela posebno moč hudobna bitja – pehta baba, divja jaga, divji lovci... Koledniki (ime je iz latinščine - calendae januariae), pozvačini, kurenti... naj bi jih pregnali.
Germanska in skandinavska ljudstva so častila ogenj in zato še zdaj nekaj praznikov v zimskem času ne pomeni nič brez njega. Advent – čakanje na prihod - je s svojim vencem, zdaj vedno bolj tudi pri nas, ob tedenskem prižiganju sveče več, spomin na skrb za ognjišče in dom. Pohod Lucij s svečami preganja vedno daljše noči. Okraševanje drevesc in celih naselij z lučkami pa je samo modno posnemanje starodavnih običajev. V naših krajih so prižigali badnjak ali čok, ki je moral biti tako velik, da je bil na ognjišču od Božiča do Novega leta. Iz načina gorenja so prerokovali: miren plamen - dobra letina, iskrenje - več jagenčkov ali piščancev, prasketanje - poroka.

Brin je veljal za čuvarja pred zlimi duhovi. Svojo moč je dobil s tem, da je dobila jagoda križ, ko je skril Marijo z detetom pred zasledovalci. Po drugi zgodbi pa mora čarovnica, ki hoče v hlevu škoditi živini najprej prešteti iglice na vejici zataknjeni na vrata. To seveda traja do jutra in tako izgubi moč. V Kneippovem zdravljenju grizljamo jagode vsak dan postopoma on 1 do 20 in spet nazaj pri prehladnih ali prebavnih težavah.
V kulinariki sodi brin k mesu tistih živali, ki se poleti pasejo ob njem, torej ovce, koze in divjad.
Za »lovsko« pripravo jeter pomokamo na pol cm debelo narezane kose, jih popečemo v ponvi, odložimo in na preostanku prepražimo strte brinove jagode, zalijemo z vodo ali jušno osnovo. Vrnemo v omako jetra, posolimo in dodamo kislo smetano.

Hrast ima po zgodbah iz druidskih časov posebno magično moč, še posebej za belo omelo, ki zraste na njem. S tem, ko mu listi ne odpadejo, naj bi dokazoval, da se da kljubovati zimi. Po koroški pravljici pa je to svojo trmo plačal z obliko listja. Peklenščki so hoteli v nebesa, Bog pa jim je povedal, da bo šlo, ko bo odpadlo vse listje. Na hrastu je seveda ostalo in zato so ga jezni razcefrali. Ne morejo pa škoditi hiši, ki jo varuje hrastova vejica.
Hrastova skorja je staro domače zdravilo za kožne težave. Uporabimo jo za mokre ovitke, pa tudi za sedeče kopeli. Posušene v prah stolčene šiške lahko uporabimo kot posip za rane.
V nadomestke pravi kavi pogosto primešajo želod, saj vsebuje tanin, škrob, sladkor, beljakovine in maščobe. Tudi posušene liste lahko dodajamo zdravilnim čajem.

Jabolko spremlja tako veliko zgodb, da vidimo, da je pomembno za človeka že od nekdaj. Antični Grki so se zapletli v trojansko vojno, ker je Paris podaril jabolko Afroditi in ne Ateni, pa se je užaljena boginja maščevala. Adam in Eva sta bila pregnana iz raja, ker se mu nista mogla upreti. Znana pisateljica kriminalk Agata Christi je baje ob vsakem pojedenem jabolku opisala kakšen umor. Pa je bilo treba imeti kar lepo zalogo jabolk, saj je napisala veliko romanov.
V novoletnem času uporabljamo jabolka za krašenje pogrinjkov, vencev in kot sredstvo za prerokovanje. Pravilna zvezda na prerezu je pomenila srečo.
Eno jabolko na dan, prežene zdravnika vstran - je tudi naša ljudska modrost. Uporabljamo sveže nastrganega pri zaprtosti, že oksidirano porjavelega pa pri driski.
Krhlji so zimska sladica, lupine uporabimo v čajnih mešanicah, kis pa je eden najbolj zdravih. Recepti za kompote, zavitke in pite so znani na vseh koncih sveta.

Žito je simbol osnovne hrane, zato so ga sejali v posodice kot božično žito, da bi zagovorili dobro letino. Od naših starih sort se vrača pira, ki jo uporabimo kot zrnje za kavo, kuhano za priloge, pa seveda kot moko. Vsebuje vse življenjsko pomembne snovi v idealnem razmerju in to v obliki, da jih telo najboljše izkoristi. Je pravo polnovredno živilo.
Zanimiva jed je koromač pečen na pirinih zrnih. V zelenjavni juhi skuhamo pirina zrna, v drugi juhi pa koromač. Odcedimo obe juhi, ju zmešamo in začinimo z galgantom ter ponudimo za uvod. Pirina zrna damo na ognjevaren krožnik, nanjo položimo koromač, pokrijemo s sirom, potresemo s papriko, kumino in koščki masla ter zapečemo v pečici.
Polnovredna žitna prehrana je največ, kar lahko storimo za svoje zdravje in preventivo. Pa tudi čaji iz zelenja žit in ajde spet dobivajo pomen.
Dan naj bi začenjali z zdravim zajtrkom iz polnovrednega kruha ali kosmičev s sadjem, medom in kavo ali čajem.

Cimet, klinčki, piment, kardamom, oranžat in citronat so začimbe, ki še posebej v zimskem času pomagajo ogreti telo od znotraj, budijo dobro počutje in zbistrijo duha. Zato so nepogrešljivi v sladicah in drugi hrani. S svojimi učinkovinami pa pomagajo tudi pri prebavi in presnovi, kar je ob obilni hrani in manj gibanja zelo pomembno. Pa ne samo to, tudi kot dišavna olja pričarajo praznično vzdušje.

Prazniki pa so prav to, da se sprostimo, se družimo, ustvarjamo tudi kaj lepega, ne samo potrebne stvari. Po Kneippovo se razgibajmo in poiščimo harmonijo v sebi in dali jo bomo lahko tudi svojim bližnjim. Pozitivna naravnanost nas edina vodi v lepše in boljše počutje.

Francka Čuk