TREPETLIKA TOPOL (Populus Tremula)

Trepetlika je vitko listnato drevo, ki zraste do višine 25 m ali več, odvisno od rastišča. Njeno deblo je vitko in sivo. Listi na kratkih pecljih enoletnih vejic so na zgornji strani svetlo zeleni in svetleči, kot povoskani. Na spodnji strani so listi nesvetleči. Njeni cvetovi so mačice, velike 7–10 cm in poganjajo na koncu enoletnih vejic. Ko zapiha lahen vetrič, listi oživijo, valovijo in se tresejo. Od tod tudi ime trepetlika. Sadijo jo na poplavnih območjih. Raste povsod po Evropi, tudi v Sloveniji.
V ljudskem verovanju so verjeli, da je treba trepetliko objeti, postati in misli usmeriti v njeno vitalnost in moč razmnoževanja, saj se razrašča iz korenin tudi nekaj metrov stran od debla v nekakšnih šopih. Tako objeti osebi je odganjalo vse bolezni stran. Nase potegne negativno energijo in jo izniči. Listi zatrepečejo, se zamajejo in tako odganjajo zle duhove in zle misli. Verjeli so tudi, da sta se v preteklosti trepetlika in njena sestrična breza prepirali. Trepetlika se je hvalila, da je bolj zdravilna od breze. Ko je breza to slišala, je od zavisti prebledela in do danes je ostalo njeno lubje belo luskasto. Breza je sama sebi dejala: tudi jaz ne bom pozabljena. Popotnikom bom dajala piti mojo življenjsko tekočino tudi tam, kjer ni pitne vode. Zarežite me, postavite spodaj kar velik list repuha, drugi dan se boš popotnik pošteno odžejal. To drži še danes. Nekaj pa zagotovo drži, ko greš mimo trepetlike, listi zašumijo, zatrepečejo, tako te pozdravijo in ti zaželijo srečno pot.

V preteklosti so uporabljali pepel iz njenih listov, popke in lubje. Vsebuje glikozide salicin, populin, benzojske in ocetne kisline, smole in eterično olje čreslovine, zaradi katerih se uporablja pri vnetjih. Notranje je treba jemati previdno samo 14 dni. Iz popkov so pripravljali aktivno oglje, uporabljali so tudi pepel iz lubja. Mlado lubje deluje stimulativno na telo, kot krepčilo, za izkašljevanje, stimulira, je tudi sredstvo, ki znižuje povišano telesno temperaturo, povečuje znojenje in izločanje nastalega urina pri vnetju mehurja in prostate. Čaj iz listov in mladih
popkov so uporabljali le redko. Zunanje: v mazilih, kremah in izvlečkih, za revmo, hemoroide, kožne bolezni. Pri protinu in vnetju sklepov pripravljamo hladne obloge. Za grgranje ob vnetju ust in grla za razpokane ustnice, vnetja dojk pri doječih mamicah.

Za živali pri vnetjih vimena in seskov, tačk in smrčkov, kot mazilo ali hladne obloge. Les uporabljajo v mizarstvu za pohištvo. V lesni industriji izdelujejo iverke, sode, škatle, zaboje. Pastirji so izdelovali cokle, zobotrebce. Trepetlikov les je mehak, uporabljajo ga v papirni industriji, sadijo ga ob rečnih bregovih. Pri nas je manjši nasad v Bistri pri Vrhniki. Ponekod sadijo cele plantaže za papirno industrijo na primer v Padski nižini v Italiji.

Avtor: Terezija Nikolčič, zeliščarica
Lektor: Jelica Pegan
Viri: Tomaž Petauer - Leksikon rastlinskih bogastev, ljudska izročila, tečaji in strokovna predavanja.