Zeli zdaj - pa ne samo za čaj
Jutranja megla, pisano listje v gozdu ali parku, neskončna barvitost dalij, cinij, aster in krizantem nas opozarjajo, da se poletje preveša v jesen. Zrelo sadje, trgatve in na sploh spravilo pridelkov nas opozarja, da se bodo dnevi skrajšali, ohladilo se bo in lotevati se nas bodo začeli gripa, prehladi in revma. Tako bo, če ne bomo pomislili na to, kar nam narava daje.
Pred zimo je prav, da okrepimo odpornost, da se pripravimo na mokro, hladno, temačno obdobje in zdravi stopimo v novo leto. Zeli kot pojem rastlinja, ne samo zelišča ali dišavnice so na voljo jeseni še bolj obilno kot drugače med letom.
Največja med jagodami - buča je postala prav moderna, vsebuje pa veliko zdravilnih snovi. Pri kalorijah je 1 kg enak žemlji s šunko ali čaši piva, kalija in vitaminov pa ima neprimerljivo več. Prevladujejo tisti iz skupine B. Semena so bogata z nenasičenimi kislinami, s slednimi elementi in snovmi, ki preprečujejo povečanje prostate.
Buče delimo v poletne - cukete, patišon, štajerska oljarica... in zimske - hokaido, muškatna, figovolistna... Ker so bolj ali manj nevtralnega okusa, jih lahko pripravljamo na stotine načinov.
Že v keltskih časih so buče izrezljali, vanje dali svečo in tako branili dom pred zlimi duhovi prednikov. Veljale pa so zaradi množice semen za simbol plodnosti.
Posebno veselje danes pa je izdelovati strahce ali rezljati okraske, pa tudi jesenski aranžmaji ne morejo brez okrasnih bučk. Z dobro voljo enostavno krepimo zdravje.
Sprehod po šumečem listju v gozdu pomiri stresno obremenjene živce, pljuča prezračimo, pa še kostanja lahko naberemo. Pravi kostanj je pravi zaklad, 100g vsebuje namreč kar 700mg kalija.
Surov kostanj krepi srce in zmanjšuje depresije. Lahko pa surove kostanje zdrobimo in namočimo v med, da jih imamo na voljo tudi pozimi. Pečeni kostanji niso samo okusni, koristijo vranici, ki po starih vedenjih čisti srce in krepi splošno odpornost. Kuhan kostanj zmanjšuje motnje koncentracije in blaži celo alzheimerjevo bolezen.
Pri revmi, protinu in podobnih težavah pomaga kopel, ki jo pripravimo iz 50 listov in 25 ježic, kuhanih v 5 l vode. To dodamo vodi v kadi, ali še boljše v savni uporabimo za polivanje vročih kamnov. S tem se izločijo skozi kožo odpadne presnovne snovi.
Kutina je sadež, za katerega je Hildegarda iz Bingna že v srednjem veku zapisala, da je topel in suh in ko dozori, ne bo surov škodil ne zdravemu, ne bolnemu. Kuhan ali pečen pa bo prijal vsem. Prav je, da jih jemo kar se da pogosto, še posebej proti revmatičnim težavam. Kuhamo jih v kompotu, v marmeladi ali želeju, posušimo kot čips, pa tudi dušene z govedino so odlične.
Eno jabolko na dan odžene zdravnika stan, je znan pregovor, ki ga je vredno poslušati. Od našega sadja ima največ vitamina C. Iz telesa odvaja odpadne snovi preko črevesja. Če jih pripravimo kuhana ali pečena s cimetom, ki čisti kri, samo poglobimo učinek. Sveža jabolka pospešujejo prebavo, nastrgana in oksidirana pa so najboljša proti driski. Za boljše delovanje srca je treba piti sveži sok. Posušeni olupki so primerni za čaj. Jabolčni kis ni samo dober, ampak tudi zdravilen. Ko smo utrujeni, se v razredčenem okopamo.
V ljudskem spominu je ohranjenih veliko pravljic o zlatih, zdravilnih in tudi zastrupljenih jabolkih. Grška mitologija pripisuje začetek trojanske vojne prepiru med boginjami za jabolko z napisom najlepši. Adam in Eva sta bila pregnana iz raja, ker sta utrgala jabolko z drevesa spoznanja. Mačeha je Sneguljčico hotela umoriti z zastrupljenim jabolkom.
Stilizirana jabolka so del kraljevskih insignij. V prednovoletnem času služi prerezano jabolko za prerokovanje, saj naj bi popolna zvezda obetala srečo in izpolnitev želja.
Hruške čistijo sečne poti, saj vsebujejo veliko kalija. Proti migreni pa pomaga hruškov med, kjer hruškovi čežani primešamo malo medu, galganta in prah netreska.
Jeseni dozorijo brinove jagode, ki jih nabiramo, ko pomodrijo. Dišijo po balzamu, imajo pa smolast okus. Ugodno delujejo proti revmi, astmi in pospešujejo tek. Kot začimbo uporabljamo za kvaše in omake pri mesu tistih živali, ki so se srečale z brinom tudi v naravi. Dodajajo se kislemu zelju, ribjim juham in različnim pijačam. Pršut okadijo z dimom brinovih vej. Same grizljamo in nato izplunemo vsak dan eno več od 1 do 25 in nato nazaj.
Po notranjski legendi naj bi brin obvaroval Marijo na begu, zato imajo jagode v zahvalo križ (pravzaprav znamenje trojice), ki varuje pred hudičem in čarovnicami.
Zelena je dragocena zdravilna rastlina, saj odvaja vodo in odpravlja ledvične kamne. Pri kožnih boleznih pripravimo naribano zeleno in jabolko ter dodamo zrobljene orehe in med.
Bazilika je nežna sorodnica timijana in šatraja; čisti kri, ugodno vpliva na srce, znižuje krvni tlak, holesterol in sladkor v krvi. V dijetni prehrani nadomešča sol.
Drobnjak vsebuje železo, arzen in vitamin C. Pomaga pri slabokrvnosti in pospešuje prebavo.
Sončnično seme vsebuje več vitamina B1 kot pšenica. Znižuje holesterol, je pa izredno kalorično in zato primerna hrana za športnike.
Za čaje, posebej v mešanicah - melisa, jagodno in malinovo listje, evkaliptus...- je primerno tudi cvetje jesenske vrese. Pri živčnem mehurju si pripravimo vreso in brinove jagode v vinu, ki naj bo teden dni na soncu, nato ga pijemo rahlo pogretega kozarček pred spanjem.
REVMA
Osnova prehrane naj bo zamenjava pšenice s piro. Uživati moramo kutine; ne svinjine, ampak jagnjetino, bravino in jetra. Prav tako veliko buč, koromač, jabolka, trnulje v medu in solato, pripravljeno s toplimi pirinimi zrni.
Juha iz telečjih kosti – posebej pri obrabi kosti in hrustanca
GRIPA
Za preprečevanje tedensko raztopimo v toplem vinu ščepec Hildegardinega praška (40g roženkravta, 35g piretrovca in 25g muškatnega oreščka). Ob težavah pa ga dodajamo jedem čisto na koncu ali pa ga potresemo po kruhu. Če pa po gripi čutimo bolečine pri srcu, ta prah dnevno poližemo z dlani.
Tudi čaj iz kopra, komarčka, lučnikovih cvetov in listov pomaga.
Francka Čuk