Zdravo staranje

Kaj lahko naredimo, da bi se zdravo starali ?



Osnova anti-aging strategije so: zdrava prehrana, izogibanje škodljivim vplivom, uravnotežena – letom primerna telesna aktivnost in zmanjševanje stresa. Še posebej pomembno pa je veselje in smeh z izdatno porcijo optimizma.



Ko se odločimo za ukrepanje, lahko opazujemo rezultate:
Normalna teža: uravnava krvni tlak, zmanjšuje nevarnosti obolenja ledvic, infarkta, .. sladkorne bolezni in težav s sklepi in nogami
Nekajenje: manj nevarnosti za raka ali srčno-žilne bolezni, manj gub, ni obremenitve s prostimi radikali
Polnovredna hrana: krepi imunski sistem, nasiti, prebava je redna, ohranja telesne in duševne zmogljivosti, odvrača civilizacijske bolezni
Dovolj pijače: izločanje presnovnih produktov je hitrejše, ledvični in žolčni kamni se bolj redko tvorijo, koža ostaja elastična
Izogibanje toksičnim obremenitvam: zmanjšuje se tvorba prostih radikalov, telo in živci ostajajo brez poškodb, avtoimune bolezni so redkejše
Odprava škodljivega stresa: krvni tlak in tvorba hormonov se uravnata, zmanjšuje se pojav srčno-žilnih obolenj, prav tako prebavno in presnovnih težav, poveča pa se odpornost na bolezni
Zdravo spanje: pomaga, da se dobro počutimo, je tudi ključ do lepe kože, saj se ponoči celice hitreje delijo, dihanje kože se pospeši, neuporabne snovi pa se bolje izločajo
Redno gibanje: krepi srce, krvni obtok, pljuča in mišice, vzpodbuja presnovo in prebavo
Možganski trening: je balzam za dušo, upočasni pa odpovedovanje možganskih funkcij
Veselje in smeh: zvišujeta frekvenco dihanja, vzpodbujata presnovo in krvni obtok, tako so tudi možgani boljše prekrvavljeni in vsi organi preskrbljeni s kisikom, stresa se otresemo
Nega telesa: koža ostane zdrava, sveža, lepa in voljna, prav tako kot lasje in nohti.

PREHRANA

V knjigarnah in knjižnicah najdemo neskončno kuharskih knjig in mislili bi, da o prehrani že vse vemo. Kaže, da se predvsem mladi zanimajo za to, kaj je zdrava hrana, saj je to postalo moderno. Tisti pa, predvsem starejši, ki se jih že lotevajo bolezni, pogosto razmišljajo, kaj bi se dalo postoriti doma. Vsem vedno številnejšim dietam s štetjem kalorij, ki prepovedujejo to ali ono sestavino v hrani (sladkor, maščobe, škrob…) pa je skupno le to, da so zelo kratkega veka. Ne samo, da jih težko spojimo z ritmom življenje, celo škodijo lahko. Zato je priporočljiva edino uravnotežena prehrana. Tu pa se pojavlja vprašanje – kaj to je. Posebej za starostnike se je treba vprašati, kdaj se staranje prične. Saj so ljudje v zrelih letih zelo različnih konstitucij, izhajajo iz različnih okolij, ki so jih zaznamovala in tudi zdravje pogosto peša. Pogledati jih je treba celostno – kje in kako živijo, kakšne prehranske navade imajo in kaj si lahko privoščijo. Vsem se z leti telesne funkcije spremenijo. Zaznavanje vonja in okusa slabi, zlasti po boleznih in z uživanjem zdravil. Še posebej vplivajo suha usta in zobna proteza, zato trde oreščke ali semena, ki bi bila zelo zdrava, težko grizejo. Tudi prebavila se spreminjajo. Tako želodec izloča manj sokov in kisline, kar zmanjšuje povzemanje kalcija in za kri pomembnega železa. Tudi vitamina B12, ki je pomemben za vzdrževanje živčnega sistema, se prenese manj. Pojavlja se anemija, ki slabi telo in pogosti so padci. Ti pa zaradi pomanjkanja kalcija vodijo do zlomov kosti. Upočasnjena presnova povzroča kar kronično zaprtost. Tudi življenjsko okolje se na starost pogosto spremeni in od tega, koliko in kako so si sposobni kupovati, je odvisno kaj bodo jedli. Sveže zelenjave in sadja je večinoma manj, saj ne ostaneta dolgo doma v zalogi. Vlaganje ali fermentiranje pa je zlasti moškim bolj ko ne neznano. Tudi balastnih snovi použijejo premalo. Zato bi bilo prav, da bi se navadili uživati kosmiče lanenega semena.



Zelo pa se pozna osamljenost, če na primer partner umre, ali se sorodniki redko oglasijo. Samo za sebe se mnogim ne da kuhati in tako pride do pomanjkanja potrebnih prehranskih snovi. Prav pa bi bila raznovrstna hrana in še najboljše, če se je v družbi.



Primerna hrana za starostnike naj bi vsebovala rastlinska olja, saj imajo manj nasičenih maščobnih kislin, ki so krive za poapnenje žil. Namesto mesa so primerni losos, tuna in skuša, ki vsebujejo Ω3, selen in jod.
Energijo dobi telo iz ogljikovih hidratov, najboljše iz polnovrednih žit, da teče presnova počasi, saj zato slinovka proizvaja manj insulina, ki prenaša sladkor v celice.
Beljakovine, ki so gradnik tkiva, celične strukture, hormonov in encimov so za tiste s kroničnimi starostnimi obolenji najbolj primerne iz rastlin (stročnice, žita...).
Ob pravi in zadostni trdi hrani pa nikakor ne gre pozabiti na tekočino, še posebej zato, ker je občutek za žejo nekako izgubljen. Juhe, sveži sadni sokovi iv voda, še posebej, če jo pripravimo tako, da namočimo vanjo zelišča, so tisto, kar nikakor ne sme biti pozabljeno.
Najboljši porok, da se starostniki prav prehranjujejo je, da uživajo svežo, polnovredno hrano, po možnosti v prijetni družbi.



Po Kneipp-journalu
pripravila Francka Čuk