Srečanje pri Kmetici leta 2014 ga. Milki Podričnik
V torek 16.06.2015 smo se dve članici udeležili srečanja pri aktualni Kmetici leta 2014 na njeni domačiji na Lomu nad Mežico, kjer smo se oglasili na koncu dneva.
Najprej nas je moralo dobro pretresti, premraziti in nam dodobra dvigniti srčni utrip. Podale smo se namreč v skrivnostni svet rudarjev, ki so delali pod Peco.
Pred tem pa smo si ogledale muzej o zgodovini rudarjenja in življenja rudarjev. Na ogled so prostori, ki so marsikoga popeljale v leta brezskrbnega otroštva: šporget na drva, lavor za umivanje, rudarski meni, nad zakonsko posteljo slika mladoporočencev; vsaka sobica je bila opremljena tudi z verskimi podobami. Kako malo prostora in povsem preproste reči so ljudje potrebovali za preživetje.
Nato smo se opremljene v zaščitni jopič , pravo rudarsko čelado in svetilko in s pravim vlakcem, s katerim so se do leta 1994 v ta isti rudnik vsak dan vozili »knapi«, odpeljale osem nadstropij pod površje. Vlakec je bil vse prej kot dobro opremljen. Le tako smo si lahko predstavljale, kaj so rudarji prenašali med vsakodnevno vožnjo dol in gor. Tistemu, ki pravi, da so slovenske ceste slabe in luknjaste, toplo priporočamo vožnjo s »knapovskim« vlakcem. Verjetno bo vesel, da je sploh živ. Tako smo se po štiri komaj stlačile v vagonček in se brez luči in skoraj brez zraka kdo ve koliko časa drvele kdove kam. Občutek je bil kot na vlaku smrti, le da smo bile stisnjene ena ob drugi v popolni temi. Vodnik nam je razložil, da je bila pot dolga le tri in pol kilometre, vozile pa smo se pičlih petnajst minut s hitrostjo okoli 10 km/uro. Hja, toliko o vlaku smrti.
Najprej smo se s »svetlobno hitrostjo« povzpenjali po lesenih stopnicah in marsikateri je srčni utrip zelo pospešil. Ustavljali smo se ob postojankah, kjer nam je vodička povedala marsikaj zanimivega. Tudi to, da je ta rudnik edini v Sloveniji, v katerem so delale tudi ženske in otroci. Prvi rudarji so z dletom in kladivom v 12-ih urah uspeli narediti luknjico veliko le 3 cm. V vseh letih, kar je bil odprt, in vsemi stroji, ki so pomagali pri izkopavanju, je pripeljalo do tega, da so v 8-ih urah izkopali 3m veliko luknjo. Prav veselo je bilo v popolni temi slišati Perkmandeljca, ki je po anekdotah nagajal rudarjem.
Na poti do domačije kmetice leta smo si ogledali še zanimivo čebelarsko zbirko panjskih končnic v Mežici. Nato pa je sledilo družabno srečanje s pravo pojedino in sladkimi dobrotami na Podvanškovi domačiji. Prav tako so članice Društva kmetic Mežiška dolina poskrbele za zanimiv kulturni program srečanja pri Kmetici leta 2014 Ga. Milki Podričnik. Na koncu smo se vračale domov polne lepih in življenskih vtisov.
