Novo leto, volitve in polno aktivnosti v ČD Lukovica
Pred enim letom smo v ČD Lukovica praznovali 100 let organiziranega čebelarjenja na tem območju. Skozi celo leto smo v našem društvu in skupaj z ostalimi društvi – ČD Krtina Dob, ČD Domžale, ČD Moravče in ČD Dolsko – poskušali v aktivnosti vključiti duh praznovanja, opozarjali na častitljivo obletnico in jo seveda tudi primerno obeležili.
Leto je naokrog, tradicionalno je zadnji petek v januarju namenjen občnemu zboru v našem društvu. Tudi letos je bilo temu tako. V velikem številu smo se zbrali v Gostišču pri Čebelici, kjer smo najprej prisluhnili uvodnemu nagovoru predsednika društva Mitje Nakrsta, občni zbor, ki ga je vodil Janez Burkeljca, pa se je nato nadaljeval s predstavitvijo poročil o delovanju društva v lanskem letu. Poročila so bila zanimiva in izčrpna.
Letošnji občni zbor pa je bil tudi volilni. Vodstvo društva sestavljajo predsednik Mitja Nakrst, podpredsednik Anton Cirer, blagajničarka Boža Emeršič, tajnica Katja Nakrst, v upravnem odboru pa so še Franc Hribar, Janez Burkeljca, Branko Udovič, Matija Barle, Vinko Nakrst, Alojz Cerar in Dejan Džanan, ki se je upravnemu odboru pridružil kot eden mlajših članov. Želja v društvu je namreč, da bi v čim večjem številu v dejavnosti vključili tudi mlade ter na ta način pripomogli, da bi društvo še naprej živahno živelo, predvsem pa mladim omogočili, da se naučijo čim več o čebelarjenju in čebelah. Predsednik nadzornega odbora je postal Henrik Omahna, nadomestil je Ljubomirja Samotorčana, člana pa sta Bojan Emeršič in Stane Pšajd. V društvu pa imamo tudi novega praproščaka, in sicer je Franc Hribar nadomestil Marka Kotnika, dolgoletnega praproščaka.
Sledila je predstavitev številnih aktivnosti v letu, ki je pred nami. Po občnem zboru, ki so se ga udeležili in ga nagovorili tudi številni gostje, med drugim županja občine Lukovica Olga Vrankar in predsednik ČZS Boštjan Noč, je sledilo družabno srečanje, izmenjava mnenj, načrtov, ugibanj o prihajajoči čebelarski sezoni.
Pomlad se prebuja, želimo si, da bi čebelarji in čebelarke lahko čebelarili brez naravnih in človeških ovir. Želimo si zdrave, močne čebele – veselje je sobivati z njimi.
