Vzpostavljen vpisnik prostovoljskih organizacij

Veljati je začel Pravilnik o področjih prostovoljskega dela in vpisniku (Ur. l. RS št. 48/2011), ki ureja priglasitev v vpisnik prostovoljskih organizacij.
 

V vpisnik se lahko vpišejo pravne osebe zasebnega prava, katerih delovanje je z zakonom opredeljeno kot nepridobitno in ki zagotavljajo in usposabljajo prostovoljce za prostovoljsko delo ali v katerih se prostovoljsko delo izvaja v dobro drugih ali v splošno korist. V praksi to pomeni, da se lahko vpišejo društva, zveze društev, podružnice tujih društev, zavodi, skupnosti zavodov, ustanove, skladi, dobrodelne organizacije ali verske skupnosti in podobne verske organizacije z veljavnim statusom humanitarne organizacije.

Organizacija, ki se želi vpisati v vpisnik, pošlje po pošti ali osebno dostavi izpolnjeni obrazec Agenciji za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Mogoča je tudi vložitev v elektronski obliki na podlagi elektronskega kvalificiranega digitalnega potrdila. Podatkov, ki jih lahko AJPES pridobi iz poslovnega registra, v obrazcu ni potrebno izpolnjevati.

Prostovoljske organizacije (to so organizacije, ki so vpisane v vpisnik) morajo voditi evidenco prostovoljcev in prostovoljskega dela. Za vsakega prostovoljca morajo vzpostaviti (elektronski ali fizični) evidenčni list, ki vsebuje:
- naziv in sedež prostovoljske organizacije ter datumu vzpostavitve evidenčnega lista,
- osebno ime prostovoljca ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča,
- datum rojstva,
- datum sklenitve pisnega ali ustnega dogovora, vrsta in obseg povračila dogovorjenih stroškov ter datum izplačila,
- datum ali časovno obdobje, v katerem je prostovoljec delo opravil, ter podatek o kraju opravljanja prostovoljskega dela,
- datum izdaje potrdila o opravljenem prostovoljskem delu,
- podatek o tem, v kateri organizaciji je bilo opravljeno prostovoljsko delo,
- podatek o vrsti opravljenega prostovoljskega dela (organizacijsko, vsebinsko ali drugo delo),
- področje prostovoljskega dela po seznamu iz pravilnika (civilna zaščita in reševanje; človekove pravice in civilne svoboščine; varstvo okolja in ohranjanje narave; kultura in umetnost; socialna dejavnost; rekreacija; turizem; vzgoja in izobraževanje; zdravje; človek, narava in družbene vrednote),
- kratko navedbo morebitnih spretnosti in znanj, ki jih je prostovoljec pridobil z usposabljanjem za prostovoljsko delo ali s prostovoljskim delom,
- število opravljenih prostovoljskih ur po vrsti in področju prostovoljskega dela in
- navedbo osebnega imena in funkcije odgovorne osebe.

Evidence so osnova za izdajanje potrdil prostovoljcem in uveljavljanje prostovoljskega dela kot lastnega materialnega vložka za sofinanciranje razpisov. Pravilnik je za ta namen tudi ovrednotil uro prostovoljskega dela, ki se lahko uveljavlja, in sicer ocenjena vrednost ene ure za organizacijsko delo znaša trinajst eurov, za vsebinsko delo deset evrov in za opravljeno drugo prostovoljsko delo šest eurov. Prav tako se prostovoljskim organizacijam stroški vodenja, usklajevanja in mentorstva prostovoljcem upoštevajo kot upravičeni stroški pri izvajanju programov. Posebej za programe prostovoljskih organizacij, ki vključujejo prostovoljsko delo ali so namenjeni razvoju prostovoljstva, pa mora biti rezerviranih vsaj 10% sredstev na posameznem javnem razpisu. Dodatne podporne ukrepe bo vsebovala Strategija razvoja prostovoljstva, ki naj bi bila sprejeta do leta 2014.

Na podlagi evidenc mora prostovoljska organizacija izpolniti letno poročilo in ga preko spletnega portala skupaj z rednim letnim poročilom oddati AJPES. Iz zbranih letnih poročil bo nastalo skupno letno poročilo, na podlagi katerega bo mogoče ocenjevati razvoj prostovoljstva in oblikovati potrebne podporne ukrepe.

Vir. CNVOS

Copyright © 2009 - 2020, Društvo Geoss in Društvo za podporo civilne družbe.